Šparglji, bljušč, čemaž, lobodičevje... vse to raste v naravi in je naravnost odlično za pripravo pravih spomladanskih poslastic.

Vedno bolj se zavedamo, da gojena zelenjava (kaj šele uvožena) ne vsebuje več dovolj mineralov, vitaminov in okusa, lahko pa je tudi polna pesticidov in ohranjevalcev svežine. Še najbolj je, če imam lahko lasten vrt, da si pridelamo svojo zelenjavo, če pa ga nimamo, da se posvetimo temu, kaj in kdaj raste v naravi. Tako boste poleg odličnega sprehoda lahko nabrali zelenjavo, ki jo boste predvsem spomladi in poleti spremenili v odlične specialitete.

Šparglje boste našli izključno na primorskem, kjer so zelo pogosti tudi bljušč, divji hmelj, lobodičevje in čemaž. Čemaž lahko poiščete v celi Sloveniji. Bljušč odganja tudi drugje po Sloveniji le rastišča morate najti - najpogostejši je z robido na degradiranih območjih ali obronkih. Lobodika je na primorskem zelo pogosta sicer pa ne raste povsod, najdete jo na Dolenjskem in Tolminskem predvsem na toplih legah.

Bljušč je do nekaj metrov visoka – ali dolga – ovijalka z izrazito srčastimi listi in gostimi socvetji drobnih rumenkastih cvetov. Nabiramo mlade poganjke, dolge približno od 15 do 20 cm, s komaj razvitimi listi ali še brez njih. Rastlino moramo spoznati že prej, poleti, da vidimo, kakšna je, in si jo zapomniti. Le tako bomo spomladi lahko nabrali pravo rastlino in je ne bomo zamenjali s srobotom, ki raste povsod in sodi med strupene rastline.

Čemaž: Mladi listi so sveže zeleni in svetli, stari pa suličasti in temneje zeleni. Snežno bel cvet je sestavljen iz 2–3 suhokožnatih ovršnih listov. Pokončno steblo, ki zraste največ 30 cm visoko, ima bodisi trirob bodisi okrogel prečni prerez. Čemaž ima v zemlji podolgovato čebulico, ki je obdana z belo prozorno kožico. Čemaž je podoben dvema zelo strupenima rastlinama: šmarnici (Convallaria majus) in podlesku (Colchicum autumnale), ki pa ne dišita po česnu. Šmarnično cvetje je precej drugačno od čemaževega, listi pa se skorajda ne razlikujejo. Podlesek raste v rozetah, listi so spodaj žleboviti, rastlina pa je bolj toga in raste navpično.

Divji šparglji: Nabiranje divjih špargljev je zaradi njihovega rastišča lahko precej neprijetno opravilo. Najbolje je, da obujemo gumijaste škornje, trpežnejše hlače, koristne pa so tudi rokavice za nabiranje ter palica, s katero odgrinjamo bodečo podrast. Rastejo v središču bodičastih lanskoletnih poganjkov, svetlo zelene barve in različne debeline. Ko boste spoznali rastlino jo boste videli že od daleč in nabiranje bo postalo prava mala malica.

Lobodičevlje: Bodeča lobodika je do 1 m visoka zimzelena trajnica z listasto preoblikovanimi poganjki (navideznimi listi – filokladiji). Steblo je razraslo, grmičaste oblike. Navidezni listi so jajčasti, usnjati, bodeče priostreni, dolgi do 3,5 cm. Majceni zelenkastobeli cvetovi, veliki do 5 mm, poganjajo iz sredine navideznih listov. Iz cvetov se razvije bleščeče rdeča jagoda. Ta bo pričela poganjati zadnja in zdaj na sprehodu le poiščite temno zelene grmičke, da boste kasneje videli kje se nahaja zelenkasto vijoličen brst.

V sopari skuhani poganjki
Cele poganjke posameznih vrst ali njihovo mešanico damo v parilnik in kuhamo samo nekaj minut, da se malo zmehčajo. Nato jih naložimo na podolgovat krožnik, začinimo s sojino omako ali prav narahlo posolimo ter prelijemo z oljčnim oljem. Menda ne bo treba nič več, lahko pa jih potresemo s ščepom drobno narezanih čemaževih listov.

Pečeni poganjki
V ponvi segrejemo malo oljčnega olja ali masla, dodamo cele ali na večje kose narezane poganjke in jih na zmernem ognju pečemo nekaj minut ali dokler se zlato zapečejo. Damo jih na krožnik, ne začinimo in jemo kot zelo okusno prilogo k takim temeljnostim, kot so riž, krompir in v sopari kuhana zelenjava bolj običajnega, blažjega okusa.

 

Preberite še:

• Užitne divje rastline veliko bolj hranilne kot gojena zelenjava
• S koprivami nad pomladansko utrujenost