Na kaj moramo biti pozorni pri gojenju marelic

Marelica je žlahten sadež, pridelujemo jo zaradi užit­nih plodov, na Kitajskem pa nekatere sorte gojijo tudi zaradi užitnih semen. V plodovih je največ vode, sledijo ogljikovi hidrati in organske kisline. Sestava plodov je odvisna od sorte, zrelosti, okoljskih in rastnih razmer ter vitalnosti rastline. Plodovi, največ pa kožica, vsebujejo različne za zdravje koristne snovi, kot so vitamini, fenoli in karotenoidi, ki značilno določajo tudi okus, barvo in hranilno vrednost plodov.

Človeški organizem ni sposoben sinteze vitamina A, zato je pomemben vsakodnevni vnos, ki lahko zmanjša pojavnost rakavih in drugih obolenj. Plodovi marelice vsebujejo veliko karotenoidov, od tega največ betakarotena, ki je predstopnja vitamina A. S postopki predelave se vsebnost karotenoidov precej zmanjša, zato je toliko vrednejše uživanje svežih plodov vsaj v tistem obdobju, ko marelice zorijo.

Najboljši učinek za ohranjanje zdravja ima pridelava marelic na domačem vrtu, in to z več vidikov: kot rekreacija pri sajenju in oskrbi rastlin, užitek ob spremljanju raz­voja rastlin in uživanja okusnih, zdravih plodov. Na domačem vrtu lahko plodove obiramo postopoma, kar pomeni, le toliko, kolikor jih bomo sproti porabili, in le zrele, saj imajo največjo hranilno vrednost pred kratkim obrani in zreli plodovi. Najboljšega okusa in arome so plodovi, ki so dozoreli na drevesu.

Okoljske razmere, ki najbolj ustrezajo marelici, so: hladne zime, hiter prehod iz zime v pomlad s čim manjšimi temperaturnimi nihanji, majhna količina padavin (manj kot 500 mm na leto) in vroča poletja. Okoljske razmere v Sloveniji ji ne ustrezajo najbolj, kar je povezano tudi s številnimi težavami, s katerimi se srečujemo pri tej sadni vrsti.

Večina sort marelice zori v julija, zgodnje sorte zorijo že v začetku junija (aurora), nekatere pozne pa šele avgusta. Marelica je sadna vrsta, ki cveti zelo zgodaj, takrat, ko je nevarnost slane še velika. Zato je priporočljivo izbrati sorto, ki pozno odganja in cveti, da se čimbolj izognemo nevarnosti pozebe. Med sortami, ki so doseg­ljive v Sloveniji, cvetijo pozno: orangered (zori julija), harcot (zori julija), bergeron (zori julija) in ogrska (zori julija).

Večina sort marelice je samooplodnih, nekatere novejše pa so samoneoplodne. Pred nakupom je zato priporočljivo pridobiti informacije, ali moramo v bližino posaditi še eno drevo druge sorte, ki bo zagotavljalo pelod za normalen pridelek.

Primerna lega na vrtu je v zavetju hiše ob steni, primerna gojitvena oblika pa palmeta. Tla, kamor nameravamo saditi marelico, naj bodo globoka, zračna in odcedna, z veliko vsebnostjo organske snovi. Priporočljivo je, da sajenje opravimo jeseni. Ponudba sadik oz. kombinacij sorte in podlage je takrat največja, sadika po sajenju ne bo trpela suše in se bo do pomladi že dobro ukoreninila. Sadiko posadimo tako globoko, da bo cepljeno mesto 10 cm nad tlemi.

Marelico režemo poleti, po obiranju. Rane se poleti hitreje celijo, kljub temu pa jih je treba zamazati, saj so vstopna mesta povzročiteljev bolezni. Beljenje debel in vej je star tehnološki ukrep, zelo uporaben in priporočljiv tudi v današnjem času. Uporabljamo ga za preprečevanje prezgodnjega odganjanja spomladi in za zatiranje bolezni.

Prva leta po sajenju tla pod drevesno krošnjo plitko okopavamo, da zatremo rast travam in plevelom, ali pokrijemo tla z zastirko, če nimamo težav z voluharjem.

 

Poglejte še:

 

Deli članek: