Šege in običaji v povezavi z belo omelo

Šege in običaji v povezavi z belo omelo

Z božično-novoletnimi dekoracijami si v domovih pričaramo posebno vzdušje. Krasitev domov je zelo stara navada, prvotno je pomenila odganjanje zlih duhov, ljudje so na 21. decembra – ko je najkrajši dan, prosili za dobro letino in zdravje živine.

Že dolgo časa povsod po krščanskih deželah z božičem kot njenim simbolom povezujejo belo omelo. Starodavni običaj postaja v zadnjih nekaj desetletjih vedno bolj priljubljen. Bele jagode omele dozorijo prav decembra kot zajedavske rastline na drevesih. Lepo okrašena s pisanim trakom in obešena nad vrati ni le lep božični okrasek, temveč velja tudi za simbol miru in sprave.

Poleg tega so tej rastlini že nekoč pripisovali sposobnosti odganjanja zlobnih duhov, preprečevanja udara strele in požarov, omela pa naj bi odpirala zaprta vrata in ključavnice ter našla skrite zaklade. Poljubljanje pod belo omelo je stari angleški božični običaj, ki so ga poznali že v srednjem veku, danes pa se ta lepa tradicija vedno bolj uveljavlja in ohranja tudi v naših krajih. Bela omela se obesi v hiši ali nad vhodnimi vrati in oseba, ki stoji pod njo, lahko prejme poljub. Menda prinaša srečo v naslednjem letu vsakomur, ki jo najde v gozdu. Vrtnarji jo uporabljajo kot najlepšo dekoracijo za adventne venčke in božične dekoracije. Ko drevesa ostanejo brez listov, na golih krošnjah že od daleč opazimo nenavadne zelene šope v vejah, kot kaka ptičja gnezda. To je sicer zajedalka drevesa, a ji praktično že od nekdaj pripisujejo čudežno moč.
bela_omele_naslovna_ege1
Bela omela je simbol nesmrtnosti, ki so jo častili že Kelti kot rastlino, ki pozdravi vse. Sicer se pri božičnih okrasitvah uporablja še bršljan, sicer znan kot Ozirisova rastlina pri starih Egipčanih, tu pa sta še božična zvezda in božični kaktus. S temi rastlinami in mahom se je tudi pri nas krasil ‘bogkov kot’ nad vrati pod stropom (da je odganjal tudi demone, mrtve itd..).

Kelti so belo omelo častili in z drevesa jo je smel odrezati le svečenik in to samo z zlatim srpom. Bog varuj, da bi se ta božji dar dotaknil zemlje! Vsakdo, ki je srknil požirek napitka iz krvi žrtvovane živali, omele in pora, je bil deležen blagoslova in čilosti.

Tudi stari Grki so bili navdušeni nad to nenavadno rastlinico. Z njeno pomočjo je uspel Enej odpreti vrata podzemlja.

Stara ljudstva so videla, da druge rastline pozimi počivajo, omela pa je polna življenja. Njeno zelenje ohranja upanje na prihod pomladi, na novo življenje. V srednjem veku je ni bilo zeliščarske bukve, ki ne bi hvalila silnih omelinih moči. Veljala je za simbol rodovitnosti in ljubezni. Običaj, ki ga ponekod poznajo še danes, veleva, da se mora par poljubiti pod vejico omele. Tako si zagotovi srečo, blagostanje in večno zvestobo.

Belo omelo bosta najlažje našli, če se sprehodite po starejšem sadovnjaku. Pa tudi nihče ne bo prav nič jezen, če jih natrgate iz dreves, saj je v bistvu škodljivec za sadno drevje, ki ga sadjarji zelo neradi vidijo na svojih drevesih.


Poglejte še: