Ogrožena živila, ki jim zaradi podnebnih sprememb grozi izumrtje

Ogrožena živila, ki jim zaradi podnebnih sprememb grozi izumrtje

Mati, skodelico kave! Tako slovensko. In tako globalno. Toda že v nekaj desetletjih so lahko naša jutra prikrajšana za dišečo razvado, ki nam požene kri po žilah.  Zaradi podnebnih sprememb kavi namreč tako kot številnih drugim živilom, tudi čokoladi, grozi izumrtje!

Ne pomislimo prav pogosto, da tudi živilom grozi izumrtje. Divjim živalim – morda. Tropskemu gozdu tudi. Toda znanstveniki svarijo, da lahko zaradi podnebnih sprememb z zelenega planeta izginejo naša najljubša živila.

Kava

Izginotje kave ni znanstvena fantastika, temveč je lahko že kmalu naša realnost. Zaradi globalnega segrevanja je razvoj plesni, ki uničuje pridelek, po podatkih EcoWatch že problematičen v srednji Ameriki. Na Havajih jo ogroža hrošč škodljivec, imenovan “coffee berry borer”, v Afriki pa je letina zaradi klimatskih sprememb nižja kar za 60 do 100 odstotkov. Skodelico kave bo tako kmalu zamenjala skodelica čaja.

Skodelica kave morda kmalu ne bo več vaša jutranja spremljevalka.

Skodelica kave morda kmalu ne bo več vaša jutranja spremljevalka.

Čokolada

V Gani in na Slonokoščeni obali proizvedejo približno polovico kakavovih zrn na svetu. Toda vpliv podnebnih sprememb bi lahko že do leta 2030 ostro zarezal v količino pridelka, kar bi ogrozilo pridelavo svetovno priljubljene sladice. Zbogom, čokolada, čokoladne torte in druge sladice!

Zbogom, sladka razvada?

Zbogom, sladka razvada?

Arašidi

Slani praženi arašidi ali slastno arašidovo maslo so lahko že kmalu stvar preteklosti. Letina arašidov je namreč v veliki meri odvisna od količine padavin, ki mora biti ravno pravšnja. Premalo dežja lahko povzroči izsuševanje in propad rastlin, medtem ko preveč padavin vodi v plesniv pridelek. Nestabilno ozračje s podnebnimi spremembami ni naklonjeno arašidom.

Le kaj boste grizljali namesto arašidov?

Le kaj boste grizljali namesto arašidov?

Avokado

Priljubljeno superživilo, bogato z maščobnimi kislinami in glavna sestavina namaza guacamole, bo v prihodnjih letih vse redkejše. Njegova pridelava se bo zmanjšala kar do 40 odstotkov. Zaradi visokih temperatur in hkratnega pomanjkanja padavin rastline namreč ne proizvajajo pridelkov ali celo propadejo, kar je brez dvoma slaba novica za vse ljubitelje tega zelenega sadeža.

Cena avokada bo z zmanjševanjem pridelka drastično narasla.

Cena avokada bo z zmanjševanjem pridelka drastično narasla.

Pivo

V Sloveniji je količina zelenega zlata, hmelja, zaenkrat še neokrnjena, kar brez skrbi. A glavna sestavina piva ni hmelj, temveč  voda. In pitne vode je na zemlji vse manj. Zaradi globalnega segrevanja in taljenja ledenikov pivovarje ogroža pomanjkanje dragocenega, čeprav danes še tako samoumevnega vira. Brez vode ni življenja in piva tudi ne.

Nazdravljanje s pivom? Morda kmalu stvar preteklosti.

Nazdravljanje s pivom? Morda kmalu stvar preteklosti.

Jabolka

Jablane potrebujejo hladne zime, teh pa je zaradi segrevanja ozračja vse manj, zato je tudi letina vse slabša. Hkrati pa jabolka niso več tisto, kar so bila. Sorte postajajo vse mehkejše, bolj sladke in manj kisle. Poslovite se torej od slastnega štrudlja vaše stare mame.

Jabolka postajajo vse mehkejša in slajša.

Jabolka postajajo vse mehkejša in slajša.

Čičerika

Čičerika, starodavna stročnica, zdrava sestavina enolončnic in glavna sestavina opevanega namaza humusa, za tvorbo plodov potrebuje obilo vode. Vse višje temperature in vse manj dežja že povzroča zmanjševanje pridelka, ki ga je v zadnjih letih 40 do 50 odstotkov manj.

Slastna, zdrava stročnica izginja.

Slastna, zdrava stročnica izginja.

Riž

Riž je glavni vir hrane za kar polovico svetovnega prebivalstva. Zniževanje gladine morja in sprememba vzorca deževja po podatkih Združenih narodov vplivata na zmanjševanje količine pridelka riža. Že dvig temperature za dve stopinji v Zimbabveju, glavnemu proizvajalcu riža, lahko zmanjša letino za 67 odstotkov!

Riževa polja hranijo polovico prebivalstva.

Riževa polja hranijo polovico prebivalstva.

Morski sadeži

Višja temperatura morske vode spreminja njeno kemično sestavo, ki postaja vse bolj kisla in vse manj ugodna za njene prebivalce. Raki, jastogi, kozice in školjke dobijo v kislejšem okolju vse tanjši oklep, zaradi česar se hitreje poškodujejo ali umrejo. Tudi lososom kislo okolje ni všeč, v njem težje poišče hrano, populacija pa se zato zmanjšuje. Do leta 2040 lahko pričakujemo drastičen upad morskih živih bitij.

Spremenjeno morsko okolje vodnim prebivalcem ne ustreza.

Spremenjeno morsko okolje vodnim prebivalcem ne ustreza.

Pripravila: Jana Puhar