Koliko spanja potrebuje vaš otrok?

Koliko spanja potrebuje vaš otrok?

Ni ga čez dober spanec! To še kako drži prav v družinah z majhnimi otroci, kjer spanec neredko postane precej omejena in zato še toliko bolj cenjena dobrina. Statistika je zgovorna: nočno prebujanje je značilno za več kot 80 odstotkov otrok, kar četrtina ima motnjo spanja, po neki britanski raziskavi pa tudi večji, šoloobvezni otroci med šestim in petnajstim letom spijo premalo. Kar 74 odstotkov jih spi manj, kot je priporočeno za normalen razvoj, zato se čez dan težko zberejo, imajo težave pri pouku in so seveda – zaspani.

Koliko spanja potrebuje vaš otrok? Potrebe po spanju so različne, pojasnjujejo strokovnjaki, in so odvisne od več dejavnikov, vključno s starostjo. Splošne smernice so pripravljene glede na starost otroka.

Preverite, ali vaš otrok spi dovolj.

Preverite, ali vaš otrok spi dovolj.

Novorojenčki

Novorojenčki spijo 15 do 18 ur na dan, vendar so njihova obdobja neprekinjenega spanja kratka in trajajo od dve do štiri ure. Njihova biološka ura še ni vzpostavljena, tudi ritma dneva in noči še niso osvojili, zato niti ne moremo govoriti o vzorcu spanja. Vzorec se vzpostavi nekje v šestem tednu, ko postanejo obdobja neprekinjenega spanja postopoma daljša.

Novorojenčki prespijo skoraj ves dan, zaspijo pa lahko povsod. A najbolj udobno je na mami ali očku.

Novorojenčki prespijo skoraj ves dan, zaspijo pa lahko povsod. A najbolj udobno je na mami ali očku.

Dojenčki med prvim in dvanajstim mesecem

Dojenčki naj bi med prvim in četrtim mesecem starosti spali 15 ur na dan. Otroški spanec v kosu postaja po prvem mesecu vse daljši in nekateri prespijo neprekinjeno že šest ur, najpogosteje v večernih urah.  Tudi spanje podnevi in nočno bedenje naj bi se v tem času že končala.

Med četrtim in dvanajstim mesecem naj bi dojenčki v idealnem primeru spali med 14 in 15 urami.  Pediatri žal opažajo, da nekateri otroci spijo le 12 ur. Čez dan sprva potrebujejo še tri krajše spance, prvega že okoli 9. ure zjutraj – ta navadno traja eno uro, drugega okoli poldneva – njegova dolžina naj bi bila eno do dve uri, tretjega pa spet okoli 15. do 17. ure popoldan – njegova dolžina precej niha. Nočno prebujanje je pogostejše v fazi izraščanja zob, v času bolezni, pa tudi ob določenih stresnih situacijah in razvojnih mejnikih. V tem obdobju je vzpostavljanje urnika spanja in vzpostavljanje večernega rituala ena najpomembnejših nalog staršev.

Skrb za dobre spalne navade je ena pomembnejših nalog staršev.

Skrb za dobre spalne navade je ena pomembnejših nalog staršev.

Malčki med prvim in tretjim letom

Malčki naj bi potrebovali približno 14 ur spanja na dan, spijo pa v povprečju le 10 ur! Njihov dnevni počitek postopoma prehaja le še v en spanec, po kosilu, dolg pa naj bi bil kar tri ure in pol. V tem obdobju otroci popoldanski počitek še precej potrebujejo, četudi se mu kdaj upirajo. Kdaj pa je čas za večerni odhod v posteljo? Idealno bi bilo, da bi malčki zaspali okoli sedme zvečer. V povprečju zaspijo med sedmo in deveto ter se zbudijo naslednji dan med šesto in osmo zjutraj. Pomembna naloga staršev je, da postavijo meje in otrokom pomagajo, da dobijo dovolj spanja.

Malčki potrebujejo 14 ur spanja na dan!

Malčki potrebujejo 14 ur spanja na dan!

Otroci med tretjim in šestim letom

Otroci v tem starostnem obdobju naj bi spali med 10 in 12 ur na dan. V povprečju zvečer omagajo med sedmo in deveto ter se zbudijo med šesto in osmo. Večina malčkov v tretjem letu še spi po kosilu, medtem ko večina petletnikov popoldanski počitek že opusti. Če otroci tudi po petem letu še potrebujejo dnevni počitek, je to lahko zelo jasno znamenje, da imajo spanja premalo.

Če je otrok čez dan utrujen, razdražljiv in zaspan, najverjetneje ne dobi dovolj spanca.

Če je otrok čez dan utrujen, razdražljiv in zaspan, najverjetneje ne dobi dovolj spanca.

Otroci med sedmim in dvanajstim letom

Čas za spanje se v tem času navadno postopoma pomika proti deveti uri zvečer, otroci pa dejansko še vedno potrebujejo med 10 in 11 urami spanja, zato bi morali v posteljo nujno prej! V povprečju otroci spijo le 9 ur. “Starši so premalo dosledni, otroci bi morali prej v posteljo. Potrebujejo dober in kvaliteten spanec za razvoj in zdravje,” so povedali britanski strokovnjaki, ki opozarjajo, da pomanjkanje spanca otežuje normalen razvoj, otroci se tudi v šoli vse težje zberejo. Dr. Julie Lumeng z Univerze v Michiganu pa je ugotovila še, da imajo otroci, ki med 9. in 12. letom starosti spijo manj kot devet ur na dan, več možnosti, da se zredijo, v primerjavi z otroci, ki spijo dovolj.

Otroci, ki premalo spijo, dosegajo v šoli slabše rezultate.

Otroci, ki premalo spijo, dosegajo v šoli slabše rezultate.

Najstniki med 12. in 18. letom

Zaradi fizioloških sprememb bi najstniki dejansko potrebovali celo več spanca, kot so ga potrebovali pred puberteto, a ga zaradi številnih obveznosti in vplivov okolja dobijo pogosto premalo. Na dan bi potrebovali vsaj 8 do 9 ur spanca. Pri najstnikih je dnevna zaspanost pogost pojav in daleč najpogostejši vzrok zanjo je pomanjkanje spanca. Otroci pomanjkanje pokažejo s hiperaktivnostjo, nemirom, slabo koncentracijo, vzburljivostjo, napadalnostjo ali otožnostjo. Najstniki pa se včasih zatekajo k dnevnemu počitku tudi zato, da bi se izognili dolžnostim ali neurejenemu družinskemu okolju, tak počitek pa bistveno spremeni njihov dnevni urnik.

Najstniki potrebujejo celo več spanja kot otroci, saj se njihovo telo intenzivno spreminja in razvija. Vir: sleep.lovetoknow.com

Najstniki potrebujejo celo več spanja kot otroci, saj se njihovo telo intenzivno spreminja in razvija. Vir: sleep.lovetoknow.com

Vloga staršev je ključna

Otroci, ki spijo premalo, so utrujeni, razdražljivi, težje so osredotočijo in bolj so nagnjeni k debelosti. Pri vzpostavljanju dobrih spalnih navad (strokovnjaki govorijo tudi o higieni spanja) so starši otroku velik učitelj in tudi vzornik. Pri tem morajo biti dosledni in vztrajni, kar bo mnogo lažje, ko se bodo zavedali, da je spanje za otrokov razvoj ključnega pomena. S tem, ko triletniku dovolijo, da bedi do desete ure zvečer, škodujejo tako njemu kot sebi. Tudi starši potrebujejo zvečer čas zase, da se umirijo, kaj postorijo in se v miru pogovorijo s partnerjem. Nenaspanega otroka bo zjutraj težko zbuditi, razdražljiv pa bo še ves dan in tega zagotovo ne želi noben starš. Spremembe spalne rutine naj starši uvajajo postopoma, dokler ne pridejo do želenega vzorca, pri tem naj bodo dober zgled tudi sami.

Prvi korak do dobrega spanja je določanje večerne ure za spanje. Pri majhnih otrocih naj se tako priprave na spanje začnejo že okoli 18. ure. Umirjeno igranje, kopanje, večerja – ta naj bo lahko prebavljiva, a nasitna, ogled krajše, vsebinsko primerne risanke, umivanje zob ter branje pravljice so dober večerni ritual, ki otroku pomagajo, da se umiri in najkasneje ob 19. uri zaspi. Ure za spanje naj bodo vsak dan enake, tudi ob vikendih, le tako se namreč vzpostavi ustaljen ritem. Če je le mogoče, naj se otrok zjutraj zbudi sam. Če je to prepozno, je potrebno poskrbeti, da bo večerni odhod v posteljo nastopil prej. Če otrok ne more zaspati, lahko tiho sedite ob njem v temi.

Račulanik ne sodi v spalnico ali otroško sobo!

Račulanik ne sodi v spalnico ali otroško sobo!

Pomembno je tudi, kakšen je prostor za spanje. Naj bo temen, dobro prezračen in primerne temperature. Vanj ne sodijo televizor, računalnik in mobilni telefon,  skratka nobena naprava, zaradi katere bi otrok želel ostati buden ali bi oddajala elektromagnetno valovanje. Otroku lahko starši pustijo nočno lučko, če ga je strah teme, a strokovnjaki za spanje priporočajo takšne, ki se po petnajstih minutah same ugasnejo, saj je tema za dober spanec in obnovo organizma zelo pomembna. Otrok lahko ima pri sebi tudi mehko igračko, z njeno pomočjo se bo ponoči hitreje potolažil, če se prebudi, a najpogosteje bo potreboval tudi pomoč in bližino. Otroka, ki se ponoči zbuja, je potrebno vedno potolažiti! Stara prepričanja, da otrok z nočnim jokom izsiljuje in da ga je potrebno pustiti, da se izjoče, so napačna in za razvoj možganov zelo škodljiva.

Otroku lahko starši pomagajo tudi tako, da mu čez dan omogočijo dovolj gibanja, predvsem na svežem zraku, da poskrbijo za prijetno družinsko vzdušje, za redne, zdrave obroke in predvidljiv ritem, z otrokom pa naj preživijo tudi dovolj kakovostnega časa.  V otrokovi prehrani naj zmanjšajo količino sladkorja ter izločijo pijače, ki vsebujejo kofein, kot so gazirane pijače, energetski napitki, kava in čaji. Pa miren in zadosten spanec vsem!

Pripravila: Jana Puhar