Motnje v ciklusu

Motnje v ciklusu

V današnjem času se pojavljajo motnje menstrualnega ciklusa pogosteje kot v preteklih desetletjih. Hitrejši način življenja, preobremenitev žensk in številni stresi  neugodno vplivajo na nevroendokrini sistem. Po drugi strani pa so danes ženske vse bolj poučene o fizioloških dogajanjih v telesu in vse pogosteje iščejo pomoč zaradi tovrstnih problemov. Če želimo razpravljati o motnjah v menstrualnem ciklusu, je prav, da si najprej razjasnimo pojme o normalnem menstrualnem ciklusu.


Menstrualni ciklus se prične z menarho – to je s prvo menstruacijo, ki nastopi v obdobju med 12. in 14. letom starosti (v zadnjem času tudi prej). Ker v tem obdobju centralni živčni sistem še ni povsem dozorel – tu gre predvsem za hipotalamične centre, ki proizvajajo številne stimulatorne substance za hipofizo, zaradi starosti pa odnosi med obema odločujočima hormonoma v hipofizi niso povsem uravnani, so v tem obdobju pogoste menstrualne motnje v obliki močnih, dolgotrajnih krvavitev, ki jih imenujemo juvenilne metroragije, katerih vzrok je nepravilen odnos med hormoni – s tem je povezan ciklus brez ovulacije.
 V obdobju pred klimaksom, ko se zaloga foliklov že iztroši ali pa je močno reducirana, so menstrualne motnje, ki nastajajo, podobne tistim v puberteti, le da je vzrok drugačen.

menstr_cikl2
Motnje v aktivni fazi:

  • V generativnem obdobju ženske, to je v obdobju med menarho in klimakterijem, se menstruacija ponavlja v časovnem presledku 24-31 dni, je srednje močna in neboleča.
  • OIigomenoreja je motnja v menstrualnem ciklusu, ki sodi med blažje disfunkcije in je običajno posledica nepravilne in nezadostne hormonske dejavnosti jajčnikov. Menstruacije se ponavljajo sicer redno, vendar v daljših časovnih presledkih, to je več kot 35 dni. Vzrok za tovrstno motnjo je lahko povsem neškodljiva podaljšana proliferacijska faza, ki ne zahteva terapije. Lahko pa je vzrok preredkih menstrualnih krvavitev odsotnost ovulacije, ki je združena s sterilnostjo.
  • PoIimenoreja je pre-pogosta menstrualna krvavitev, ki nastopa na 21-24 dni in je pogosto vzrok sterilnosti, posebno tedaj, ko gre za skrajšanje sekrecijske faze menstrualnega ciklusa.
  • Vmesne krvavitve nastopajo po končani menstruaciji, pred pričakovano menstruacijo ali na sredi med dvema menstruacijama. Krvavitve, ki nastopajo nekaj dni pred pričakovano menstruacijo, so običajno hormonskega porekla in v 80 odstotkih izraz nezadostne hormonske stimulacije. Krvavitve, ki nastopijo nekaj dni po končani menstruaciji, so mnogokrat posledica organskih sprememb (miom, endometrioza, polipi), najpogosteje vnetij maternične sluznice, ki onemogoči normalno regeneracijo maternične sluznice.

menstr_cikl3

  • Amenoreja pomeni izostanek menstruacije za več kot 4 mesece. Po vzroku je amenoreja lahko fiziološka ali pa patološka. Fiziološko izostane menstruacija v času pred menarho, po menopavzi, v času nosečnosti in dojenja. Patološka amenoreja pa je izostanek menstruacije brez fiziološkega vzroka. Običajno je vzrok primarne amenoreje organska motnja v razvoju jajčnikov, maternice in nožnice; redkeje je posledica preslabotne hormonske dejavnosti jajčnikov ali vnetja.
  • Sekundarna amenoreja je često posledica zunanjega stresa, ki pri psihično labilnih osebah privede do motenj v nevro-endokrinem ravnovesju.
  • Hipomenoreja je prešibka menstrualna krvavitev, ki traja 1-2 dni. Običajno ni odraz bolezenskih sprememb in je pogosto družinska posebnost. Lahko pa je posledica hudih sprememb maternične sluznice, ki nastanejo po porodih, splavih ali pa so posledica vnetij.
  • Hipermenoreja je premočna menstrualna krvavitev, ki sicer preneha v normalnem času. Menoragija pa je premočna in predolgo trajajoča menstrualna krvavitev. Pri obeh gre običajno za organske vzroke: miome, endometriozo, karcinom,
  • Redkeje so polipi ali vnetja vzrok za hipermenorejo in menoragija

 

Preberite še:

 

Deli članek: