Kako poskrbeti za sorodnika z demenco?

Kako poskrbeti za sorodnika z demenco?

Vse več starostnikov se znajde v primežu demence, ki ne prizadene samo njih, temveč tudi njihove družinske člane. Prvi znaki te zahrbtne bolezni so komajda opazni, nato pa postopno napredujejo do točke, ko starostnik ne prepozna več svojcev, osebe nadomešča s predmeti, je dezorientiran in blodnjav. Na kakšen način lahko pomagamo in olajšamo življenje sorodniku, ki ima demenco?

Premestitev v dom za ostarele je za takega starostnika zelo stresna, saj pristane v povsem tujem okolju. Iz tega ali drugega razloga se svojci včasih odločijo, da bodo za sorodnika skrbeli sami, v domačem okolju. Pri tem se morajo zavedati, da bo to od njih zahtevalo obilico zbranosti in psihološke stabilnosti.

starejsi par_foto freeimages

Demenca prizadene vse več starostnikov, na hudi preizkušnji pa so tudi svojci. Vir: freeimages.com

Praktični nasveti pri oskrbi dementne osebe

Pri negi starostnika z demenco moramo nenehno ohranjati potrpežljivost, razumevanje in umirjenost. Pomembno je, da mu nudimo potrebne vzpodbude in se izogibamo pogostim napakam v komunikaciji. Držimo se naslednjih preprostih pravil:

1. V komunikaciji se osredotočamo na K-vprašanja: kdo, kaj, kako in kdaj.
2. Določene informacije mu pogosteje ponovimo, vendar mu nenehnega ponavljanja nikar ne očitajmo.
3. Uporabljamo pomagala. Lahko mu kaj napišemo ali celo narišemo na list papirja. Na mizo postavimo kozarec, ki ga bo spomnil, da mora piti.
4. Navodila dajemo postopoma. Pri oblačenju mu najprej ponudimo majico, nato srajco (ne obojega naenkrat).
5. Stavki in besede naj bodo enostavni, razumljivi.
6. Starostnik z demenco pogosto išče primerne besede ali jih nadomešča z drugimi. Pri tem ga ne prekinjajmo in mu ne skačimo v besedo.
7. Spodbujajmo ga, naj govori. Tudi če ni povedal vsega pravilno, nam ga ni treba popravljati, če smo razumeli sporočilo.
8. Med pogovorom vedno držimo rdečo nit. Ko jo izgubi, mu ponovimo, kaj je rekel pred tem.
9. Poslušajmo ga, ko pripoveduje o svojih spominih. Dovolimo mu, da to počne, saj je to morda zadnjič, ko se jih bo spomnil.
10. Skupaj z njim pregledujmo njegove albume s fotografijami in ga spodbudimo, da govori o njih.
11. Naša govorica obraza in telesa naj bo stalno usklajena.

Ne pozabite na telesni stik

roke

Topel telesni stik močno pomaga osebi z demenco. Vir: www.hippocampusmagazine.com

Sploh v hudi fazi demence, ko starostnik postaja vse bolj zmeden in se obseg pomnjenja še zmanjša, je pomemben nežen telesni stik, na primer dotik z roko ali objem preko ramen. Vseskozi ohranjajmo očesni stik z njim in govorimo v pomirjujočem tonu. S tem mu sporočamo, da smo njegovi prijatelji, da zanj skrbimo in da je v varnih rokah. Tudi če ne razumemo njegovega odziva, nam bo na nek način dal vedeti, da je začutil našo toplino. Podobno bomo iz njegovega odziva lahko razbrali, kdaj se počuti negotovo.

Pogovor naj traja do 3 minute

V eni od napredujočih faz demence se preteklost spremeni v sedanjost. Starostnik bo morda vsak dan ob istem času želel kuhati kosilo za starše; to pomeni, da jih pogreša. V takih trenutkih mu bo pomagal pogovor, ki pa naj traja do tri minute, saj mu dlje ne bo zmožen slediti.

Ko je demenca v zadnji fazi …

Ko je demenca v svoji najhujši fazi, starostnik povsem izgubi občutek jaza. Zdi se, kot da okolica zanj ne obstaja, ne zmore več pogovora in se popolnoma zapre vase. Morda preneha jesti, doživlja blodnje in halucinacije. Zmotno misli, da je še vedno zaposlen, da so njegovi starši živi, otroci pa še vedno obiskujejo šolo. Takrat je pomembno, da ne uporabljamo prisilnih ukrepov in da starostnika ne soočamo z realnostjo več, kot je to potrebno, saj bi se umaknil v popolno životarjenje. Največ, kar lahko storimo v tej fazi, je, da mu nudimo nego in ustvarjamo ljubeče in čustveno varno okolje.

Pripravila: Tanja Žuvela

Uvodna fotografija: choicemutual.com