Le kdo si ne želi biti pameten in bistroumen v vseh življenjskih obdobjih? Dokazano je, da ljudje, ki spodbujajo delovanje svojih možganov, niso tako dovzetni za izgubo spomina in so tudi v starosti bolj bistri. Vendar ne gre zgolj za starost, temveč tudi za zmožnost dobrih možganskih procesov tekom celotnega življenja.
Spodnjih nasvetov se lahko poslužujejo tako otroci kot odrasli in starostniki. Ne glede na to, ali se v njih izurite ali jih jemljete zgolj kot popoldanski konjiček, bodo pozitivno vplivali na vaše možgane in njihovo delovanje. Za vsakim izmed naštetih konjičkov stoji tudi kar nekaj raziskav in znanstvenih potrditev, ki pravijo, da teh šest dejavnosti spodbuja naše male sive celice.
1. Postanite knjižni molj
Branje ni le prijeten opravek, temveč je odgovorno tudi za mnoge nevronske povezave v možganih. (Vir: goodnet)
Ne glede na to, ali prebirate časopis ali zapletene romane, branje močno vpliva na vaše možgane. Med branjem morate namreč logično povezovati drobce informacij in si zapomniti, kar ste že prebrali, če naj ima nadaljnje pisanje sploh smisel. Med branjem se tvorijo nove nevronske poti, kar pomeni, da naši možgani proizvajajo nove povezave, da lahko osmislijo prebrano in skladiščijo nove informacije. Branje izboljšuje možganske procese, kot so reševanje problemov, iskanje vzorcev in interpretiranje prebranega. Zagotovo pa romani z veliko liki in zapletenimi zgodbami še bolj intenzivno izboljšujejo naše možganske procese kot lahko poletno branje.
2. Zdrav duh v zdravem telesu
Ljudje že od nekdaj vedo, da sprehod zbistri glavo. (Vir: wikimedia)
Telovadba poleg telesnih zmogljivosti izboljšuje tudi stanje hormonov v telesu in izboljšuje spomin. Po neki raziskavi sodeč imamo po telovadbi veliko boljši vizualni spomin kot tisti, ki niso telovadili. Rek zdrav duh v zdravem telesu drži kot pribit, tako za čustveno in fizično zdravje kot za čile možgane. Ne upirajte se gibanju in poskrbite za dobre miselne procese.
3. Meditacija in joga spreminjata življenje
Meditacija in joga nista več nekaj čudnega ali skrivnostnega. Pravzaprav bi moral prav vsakdo znati umiriti svoj um, kot se tega učijo na urah meditacije. Raziskave so pokazale, da se tisti, ki redno izvajajo eno ali drugo prakso, lažje osredotočajo, bolje rešujejo miselne in življenjske izzive, so bolj mirni in se veliko hitreje in lažje učijo. Še vedno dvomite o meditaciji in jogi? Preizkusite ju in videli boste, da bodo vaše misli lahkotnejše, vaši možgani pa veliko bolj mladostni.
Mditacija in joga izboljšujeta spomin, umirjata um in pripomoreta k lažjemu učenju. (Vir: dailymail)
4. Nadgrajevanje znanja
Kumulativno učenje oziroma učenje, kjer obstoječe znanje nadgrajujemo, je v resnici vredno zlata. Že v šolskih klopeh smo imeli kar nekaj tovrstnih predmetov – matematika in jeziki so tipičen primer kumulativnega učenja. Kadar se naučimo nečesa, to ponovimo in znanje nadgradimo, se v naših možganih dogaja nekaj zelo zanimivega. Obstoječe podatke moramo osvežiti in nanje “prilepiti” oziroma naložiti še nekaj novega znanja. Vse skupaj moramo vsakič znova povezati v logično celoto, saj drugače nova znanja za nas ne bi imela smisla.
Zato so mladostniki, ki se šolajo, pogosto tako odprtih glav – njihovi možgani so ves čas v teku, njihov spomin pa je iz dneva v dan boljši. Tudi na delovnem mestu pogosto nadgrajujemo obstoječe znanje, vendar nikoli tako intenzivno kot med učenjem. Vzemite si čas in se lotite učenja nečesa, kar vam je všeč. Lahko se učite o umetnostni zgodovini ali o zgradbi telesa, ni pomembno. Važno je le, da iz dneva v dan v svoj spomin dodate nekaj novega in nadgradite znanje prejšnjega dne. Vaši možgani bodo kar zacveteli!
Učenje ni zgolj za mladino, temveč bi morali vsi nadgrajevati svoje znanje in s tem izboljševati delovanje možganov. (Vir: coachfederation)
5. Glasba
Igranje na glasbilo in petje imata v naših možganih prav posebno mesto. Poleg učenja in pomnjenja se vklapljajo še abstraktni načini razumevanja in mišljenja, v možganih se ustvarjajo nove nevronske povezave, povezujeta pa se tudi leva in desna polovica možganov. Glasba je zaradi svoje kompleksnosti in zvokov zelo dober konjiček za rast malih sivih celic. Če se boste začeli ukvarjati z glasbo, se bo izboljšal vaš spomin, vaša zmožnost reševanja miselnih izzivov in prepoznavanja različnih miselnih vzorcev. Glasba ni le prijetna za ušesa, temveč koristna tudi za zdravje naših možganov.
Nikoli ni prepozno za učenje novih veščin, kot je igranje na inštrument ali petje. Abstraktno mišljenje bo pomladilo vaše možgane. (Vir: zastavki)
6. Učenje tujih jezikov
Učenje novega jezika je eno najbolj kompleksnih znanj. Poleg ogromne količine podatkov, ki jih moramo med sabo povezati in si jih zapomniti, moramo misliti abstraktno, se učiti nove izgovorjave, novih zvokov in podobno. Tuj jezik nam je sprva prava uganka, nobenega smisla nima in učimo se posamičnih besed, ki jih počasi povezujemo v smiselne stavke. Če bi morali izbrati zgolj eno učenje, ki je najbolj abstraktno in najbolj aktivira možgane, so to zagotovo tuji jeziki. Zato pa tudi traja toliko let, preden tekoče govorimo tuj jezik. Znano je tudi, da se je najtežje naučiti prvega tujega jezika, vsakega naslednjega lažje osvojimo. Veste, zakaj? Zaradi povezav, ki se tvorijo v naših možganih in povezujejo vse kompleksne komponente, ki so potrebne za znanje tujega jezika.
