Komu bo podoben vaš dojenček – mamici ali očku?

Ima mamine oči, očkov nasmeh, ušesne mečice pa čisto po teti! Pogosto slišimo take in drugačne primerjave novopečenega družinskega člana z ostalimi sorodniki. Tudi med nosečnostjo se sprašujemo in tuhtamo ter komaj čakamo, da ugotovimo, kako bo izgledal naš otrok. Komu bo bolj podoben, če bo deček, in komu, če bo deklica?

Znanstveniki so razvozlali človeški genom, vendar je moderna znanost še vedno leta oddaljena od popolnega razumevanja tega, kako dedujemo od staršev. Zdravniki skušajo najprej ugotoviti, če bo otrok zdrav in nima genov, ki povzročajo bolezni, kot sta rak ali Parkinsonova bolezen. Prav zato je raziskovanje tega, ali bo imel naš malček modre ali zelene oči, nekoliko na stranskem tiru. Vendar pa vseeno ne tavamo v popolni temi: z informacijami, ki jih imamo na voljo, si lahko pomagamo pri tem, da precej natančno ugotovimo, ali bomo povili bodočega Mozarta ali košarkarja!

Otrok bo imel bolj verjetno modre oči, če imata oba starša oči svetlih barv. Vir: womenfitness.net

Polovica otrokovih genov je maminih, druga polovica pa očetovih. Zato je verjetnost, da bo otrok dobil nek specifičen gen, enaka metu kovanca. Zgolj nekaj otrokovih značilnosti lahko predvidimo z gotovostjo, denimo krvno skupino, ki je odvisna od enega samega genskega para. Medtem pa so druge značilnosti, kot so barva kože, las in višina, rezultat skupnega delovanja velikega števila genov, med katerimi jih je še veliko neidentificiranih.

Barva oči

Barve oči ne moremo predvideti z gotovostjo, a ji lahko pridemo blizu. Gen za svetle barve oči, kot so modra, siva in zelena, je recesiven. To pomeni, da je višja verjetnost, da ga dedujemo, če imata oba starša svetle oči, in nižja verjetnost, če ima en od staršev (ali oba) rjave oči. Seveda pa je možno tudi, da se staršema z rjavimi očmi rodi modrooki otrok, če je le genetika prava.

Barva las

Svetlejši lasje so rezultat prevlade genov, ki prinašajo manj melanina. Vir: scarymommy.com

Dedovanje barve sledi enakemu principu, kot to velja za barvo oči. Stopnja temnosti barve las je odvisna od količine melanina, ki ga proizvaja telo. Geni, ki prinašajo nižjo količino melanina (oziroma svetlejše lase), so recesivni, geni za več melanina (temnejše lase) pa dominantni. Kaj pa rdečelasci? Rdeča barva las je rezultat posebnega recesivnega gena za rdeče lase. Ko je ta gen kombiniran z geni za črne ali rjave lase, je zasenčen in pogosto neopazen. Če pa nastopa v kombinaciji z geni za svetlejše barve las, so rezultat jagodno blond, rdečkasto rjavi in goreče oranžni lasje.

Kdo pa je kriv za plešavost? Mnogi zmotno trdijo, da je plešavost rezultat materinih genov, kar ni res. Plešavost je zapletena genetska značilnost, ki jo lahko dedujemo po materi, očetu ali obeh.

Višina

Višina je v 70 odstotkih odvisna od genske zasnove in spola (fantje so višji od deklet), v 30 odstotkih pa od zunanjih dejavnikov, kot sta zdravstveno stanje in prehrana. Popaj je imel prav, ko je hvalil vrline špinače! Današnji ljudje so, zahvaljujoč boljši prehrani in zdravstveni oskrbi, višji od tistih pred nekaj sto in več leti.

Obstaja zabavna metoda, po kateri lahko izračunate višino svojega otroka: seštejte višini obeh staršev, delite z dve in nato prištejte 7 centimetrov za dečka oziroma odštejte 7 centimetrov za deklico. Ta metoda je precej natančna, vendar se lahko končna višina vašega otroka od dobljenega rezultata razlikuje za 12 centimetrov (navzgor ali navzdol).

Pripravila: Tanja Žuvela

Uvodna fotografija: Nurse

SaveSave

O avtorju/-ici