Všeček na družbenem omrežju je kot droga. Ko ga dobimo, naši možgani dobijo vbrizg dopamina, mi pa se počutimo odlično. Očutek je zares tak, kot bi bili zadeti. Prav to je razlog, zakaj se vedno znova vračamo po nove in nove všečke. Ste vedeli, da lahko lov za všečki močno vpliva na naše duševno zdravje?
Ko se nam v življenju zgodi neka prelomnica, kot je rojstvo otroka, poroka ali nova služba, dobro novico zagotovo delimo z vsemi znanci in neznanci v naši družabni virtualni mreži. Roko na srce, tudi, ko se nam zgodi kaj manj pomembnega ali povsem vsakdanjega, se radi virtualno pobahamo. Zakaj na družbenih omrežjih iščemo toliko pozornosti in potrditve? Nam je virtualni všeček postal bolj pomemben od tistega v realnem življenju?
Bom dobila njegov všeček ali ne?! Vir: nutritionclub.ca
Všečki sprožajo odvisnost
Všeček je kot tisto, kar nas zadane, ko smo pijani – družbena omrežja v naših možganih sprožajo sistem za nagrajevanje in več všečkov kot dobimo, več si jih želimo, pravi ena od teorij raziskovalcev družbenih omrežij. Ena od študij je potrdila, da se ob tem, ko jemo čokolado, dobimo denar na lotu in zagledamo veliko število všečkov, v možganih sproži povsem enak odziv. Študija je pokazala še, da nas pogled na všečke na objavi neznanca bolj angažira v zvezi s to objavo in v nas aktivira mentaliteto sledenja množici. Vse to pa postane začarani krog, v katerega se lahko ujamemo.
Ko virtualni všeček postane pomembnejši od realnega
Psihologinja Emma Kenny opaža, da do tega pojava pride, ko oseba začne verjeti, da so mnenja drugih dejstva. »To je zaskrbljujoče, saj je vsa poanta tega, da smo srečni, ta, da smo srečni v danem trenutku, s svojim življenjem, s svojo resnico,« je dejala. »Če verjameš v to, da so mnenja drugih dejstva, boš imel nizko samopodobo, grozno samozavest in nenehno boš iskal potrditev. Če brišeš tiste objave, za katere meniš, da nimajo dovolj všečkov, to aktivira vse te negativnosti,« je razložila.
Ko dobimo všeček, občutimo srečo in zadovoljstvo. Vir: varabella.com
Nevarna iluzija vščeka
Komik Zach Broussard je pred dvema letoma izvedel zanimiv poskus na družbenem omrežju. Čeprav je imel dolgoletno dekle, je objavil fotografijo svoje zaroke s popolno neznanko – z modelom, ki ga je najel prav za potrebe svojega poskusa. Na socialnih omrežjih je dobil na stotine všečkov od tako imenovanih prijateljev, a zbegalo ga je, ker nihče ni opazil ključnega dejstva: dekle na fotografijah ni bilo njegovo. Zach je s poskusom dokazal, da je klik na gumb »všeč mi je« za večino ljudi v resnici precej nepremišljeno dejanje.
Všeček, ki ga prejmemo, je za nas pomembnejši
Kot zgleda, imamo dvojna merila: všečki, ki jih damo, imajo za nas majhen pomen, všečke, ki jih dobimo, pa zelo visoko cenimo. Psihologinja Emma Kenny to pripisuje naši samovšečnosti. Vsi imamo notranje prepričanje, da smo pomembnejši od vseh ostalih – to je pač človeška narava. »Stvari, ki se tičejo nas, si razlagamo drugače kot tiste, ki vplivajo na druge,« razlaga. »Če ljudje všečkajo vaše objave, vi verjamete, da je to zato, ker imajo pomen. Če pa vi všečkate njihove, je to največkrat zato, ker čutite, da je to pravilno obnašanje, ki ga morate prikazati.« Kdor zase misli, da so njegove objave bolj zanimive od objav drugih, verjame, da je odziv, ki ga dobi na svojo objavo, pristen in iskren. Tudi, če njegov odziv na objave drugih ni.
Kaj nam torej naredijo družbena omrežja?
Če ne gre drugače, si za nekaj časa vzemite premor od družbenih omrežij. Vir: digitalwizard.in
Družbena omrežja imajo vsekakor svoje prednosti: lahko ustvarjajo priložnosti, pomagajo ljudem vzdrževati odnose in morda celo pomagajo preprečevati osamljenost tistih, ki bi bili sicer izolirani. Vendar lahko, če jih uporabljamo na napačen način, povzročijo ogromno težav z duševnim zdravjem in samopodobo.
Ena od zadnjih študij s tega področja je pokazala, da obstaja tveganje, da družbena omrežja v nekaterih okoliščinah povečajo osamljenost. Kot so ugotovili, uporaba socialnih omrežij več kot dve uri na dan ne zmanjšuje socialne izolacije, temveč, nasprotno, podvoji možnosti za njen pojav.
Mlade ženske težijo k popolnosti
»Težava mladih žensk postaja lov za popolnostjo,« ugotavlja Emma Kenny. »Ko se zanašate na družbena omrežja, lahko to poveča težave z negotovostjo in ustvari občutek paranoje. Povzroči lahko depresijo in v vas sproži mentaliteto, da so življenja drugih veliko boljša od vašega.«
Kaj je torej rešitev? Če se počutite ranljivo in preveč časa porabite na družbenih omrežjih, naredite premor ali zmanjšajte čas njihove uporabe. Ta čas nadomestite s čim drugim, kot je branje knjige ali telesna dejavnost, svetuje psihologinja.
Pripravila: Tanja Žuvela
Uvodna fotografija: Sentirte Guapa
