Neplodnost je v današnjem svetu vse večja težava. In kot kaže, znanstveniki niso nič bližje njeni rešitvi. Najnovejša študija je pokazala, da je število spermijev v Severni Ameriki, Evropi in Avstraliji od 70. let prejšnjega stoletja upadlo za polovico – in iz leta v leto čedalje bolj upada. Kaj je razlog za tako drastičen padec?
Neplodnost je ena največjih težav sodobnega časa. Vir: zeenews.india.com
Raziskovalci, ki so analizirali podatke iz 185 študij, ki so vključevale 42 935 moških, so opazili, da sta se predvsem pri moških iz razvitih držav drastično znižali tako koncentracija sperme kot tudi število semenčic. V študijah so bili zajeti pretežno moški iz ZDA, Avstralije in Evrope, pa tudi iz Azije, Južne Amerike in Afrike.
“Rezultati študije so alarmantni”
Po besedah vodilnega avtorja študije Dr. Hagaia Levina so rezultati, do katerih so se dokopali, izjemno zaskrbljujoči. Ugotovili so, da se je koncentracija semenčnic pri moških z Zahoda med letoma 1973 in 2011 znižala za kar 53 odstotkov – z 99 milijonov na mililiter na 47 milijonov na mililiter. Znižalo se je tudi skupno število vseh spermijev, ki je padlo s 337 milijonov na 137 milijonov.
Za drastičen upad plodnosti je kriv tudi življenjski slog posameznika. Vir: scarymommy.com
Neplodnost pomeni višjo smrtnost
Dr. Levine pri tem izpostavlja, da bi se morali raziskovalci bolj posvetiti problematiki moške neplodnosti, ki je v primerjavi z žensko neplodnostjo slabše raziskana in bolj zapostavljena. “Še zlasti zato, ker je veliko število študij pokazalo, da je majhno število spermijev močno povezano z obolevnostjo in smrtnostjo,” je še dodal.
Kaj je vzrok za vse manj spermijev?
Avtorji študije so navedli nekaj možnih vzrokov za vse manj spermijev. Ti vključujejo hormonske motnje, izpostavljenost določenim pesticidom, kajenje matere med nosečnostjo in življenjski slog posameznika.
Danes zdravi mladi moški bi zaradi upada spermijev v prihodnosti lahko zboleli za zdaj še neznanimi boleznimi. Vir: birchbox.com
Raziskovalci so izrazili skrb nad vse večjo izpostavljenostjo kemijskim spojinam, kot je BPA, ki so strupene za spermo. Znanstveniki so si enotni, da bodo morali kmalu priti do rešitve te težave, saj bi nadaljnje upadanje števila spermijev v naslednjih 20 do 30 letih lahko pomenilo izpostavljenost moških še neznanim boleznim. Premalo spermijev pa predstavlja grožnjo tudi za nadaljevanje človeške vrste.
Pripravila: Tanja Žuvela
Uvodna fotografija: The Alliance For Natural Health
