»Mami, zmerjal me je!«
»Ne, nisem, lažnivka!
»Mami, tudi ona to počne, ampak tega nikoli ne opaziš!«
»Zgini, razvajenec!«
»Sovražim te!!!«
Vam je kaj znano? Med najmlajšimi družinskimi člani se pogosto vnemajo prepiri. Eden drugega zbadajo, provocirajo in zasmehujejo. Starše pa vse to spravlja ob pamet! Navidez nedolžno prerekanje lahko preraste v telesno obračunavanje in boleče zmerljivke, kot so grdoba, debeluh, idiot – če jih naštejemo samo nekaj.
Bratje in sestre si skačejo v lase iz dolgčasa, ljubosumja, navade in razlike v temperamentu. Vendar pa je eden od glavnih razlogov za prepire to, da jih starši tolerirajo. Je dobro, da se starši vmešajo v otroške spore in prevzamejo vlogo sodnika? Ali je bolje, da otroke pustijo na miru, da se zmenijo sami? Predstavljamo vam pet načinov, s katerimi lahko na dolgi rok preprečite pričkanje, cukanje, tepež in jok.
Kreganje starše pogosto spravlja ob pamet. Vir: melbournechildpsychology.com.au
1. Opazujte, kako se otroci obnašajo med pričkanjem.
Spadate med tiste starše, ki preveč ali premalo reagirajo? Ali vskočite v spor med otroci in skušate postaviti stvari na svoje mesto ali se oddaljite od take situacije? Če spadate v prvo skupino, desetkrat globoko vdihnite, preden se poženete reševat konflikt. Dajte otrokom nekaj prostora, da samostojno izkusijo konflikt in sami rešijo svojo težavo. Če spadate v skupino staršev, ki premalo reagirajo, pa se ob naslednjem pričkanju otrok opomnite, da morate ostati prisotni in ukrepati, če je to potrebno.
2. Dajte jim nekaj prostora.
Ostanite mirni in otrokom dajte priložnost, da se sami prebijejo skozi medsebojne razlike. Če zadeve postanejo prevroče ali posebno zlobne, jih prosite, naj se gredo prepirat kam drugam, kjer vas ne bodo motili. Ali pa jih preprosto prosite, da se razdružijo in si vzamejo čas, dokler se ne ohladijo.
3. Postavite pravila obnašanja.
Postavite jasna pravila, kako želite, da se obnašajo družinski člani. Jasno povejte, da pričakujete, da so vsi družinski člani eden do drugega prijazni in spoštljivi, ne glede na to, kako stresna je situacija. V primeru hudih prepirov naj velja pravilo »nič telesnega obračunavanja«. Udeleženi v prepiru naj se posedejo in se pogovorijo o tem, kako ga bodo rešili.
4. Razmislite o svojih odzivih.
Ste za konflikt morda krivi sami? Vir: healthyfamiliesbc.ca
Pod drobnogled vzemite sebe in ugotovite, ali nemara sami pripomorete k otroškim prepirom. Starši lahko včasih povsem nezavedno spodbudijo ljubosumje pri katerem od otrok. Na primer tako, da nekaj zaupate samo enemu od otrok. Otrok, ki ostane izven vašega kroga zaupanja, to močno občuti in se bo zagotovo obnašal negativno nastrojeno do družinskega člana, ki je »privilegiran«.
5. Sprejmite, da je vsak otrok edinstven in individualen.
Nikar se ne spuščajte v označevanje otrok glede na razlike med njimi. Etikete, kot so »pameten«, »lep«, »priden«, »neurejen«, »težek kot stric Ivan« in podobno, samo še poglabljajo razlike med otroci. Pogosto se najstarejšega otroka dojema kot odgovornega, najmlajšega pa kot zabušanta. To ni realistično in vodi v zamere, saj imajo otroci vse manj prostora za to, da so individualne osebe.
Pripravila: Tanja Žuvela
Uvodna fotografija: Focus On family
