Rezultati raziskave, opravljene na Univerzi Exeter, so zaskrbljujoči. Sledi snovi BPA, ki jo najdemo v številnih plastičnih izdelkih, so našli pri 86 odstotkih najstnikov. In to po enem tednu izogibanja hrani, ki bi lahko prišla v stik s tem zloglasnim hormonskim motilcem.
Kemikalija BPA je znana kot motilec hormonov, ki oponaša ženske spolne hormone in ga povezujejo s številnimi boleznimi: rakom dojke in prostate, srčno-žilnimi boleznimi, diabetesom, jetrnimi obolenji, debelostjo ter zmanjšanim številom spermijev in motnjami reprodukcijskega sistema pri moških.
S segrevanjem se povečuje prehod BPA v hrano. Vir: health.harvard.edu
Kljub slabemu ugledu je BPA žal še vedno sestavni del mnogih plastenk, plastičnih zabojnikov, pločevink za hrano, zobnih nitk in papirnatih brisač, kar pomeni, da ljudje pogosto prihajamo v stik s to nevarno snovjo.
Lahko sami nadzorujemo vnos BPA?
Cilj študije je bil ugotoviti, ali lahko sprememba prehrane vpliva na znižanje količine BPA v telesu. V študiji je sodelovalo 94 dijakov iz šol z jugozahoda Anglije, starih med 17 in 19 let.
Vsi so sledili sedemdnevnemu režimu, s katerim so zmanjšali vnos BPA v telo. Plastične posode za hrano so zamenjali s steklenimi in posodami iz nerjavečega jekla, hrane v plastični embalaži niso segrevali v mikrovalovni pečici, redno so si umivali roke, se izogibali konzervirani hrani in plastični posodi za hrano ter kavo pripravljali v kavnem filtru ali kavnem avtomatu namesto v plastičnih posodah za pripravo kave.
Raziskovalci so analizirali vzorce urina dijakov pred in po sledenju režimu brez BPA.
BPA mimogrede vnesemo v telo. Vir: inhabitat.com
Kakšen je bil zaključek?
Kljub vsem “varnostnim ukrepom” sodelujoči v sedemdnevnem obdobju niso dosegli zmanjšanja BPA v urinu.
To odkritje kaže, da je BPA tako vseprisoten v našem okolju, da se mu ne moremo popolnoma izogniti niti, kadar sprejmemo ukrepe za zmanjšanje izpostavitve tej kemikaliji.
Še vedno pa ni jasno, od kod BPA prihaja v naše telo. Avtorji študije so mnenja, da smo mu lahko izpostavljeni skozi prašne delce, ki pridejo v telo skozi usta in kožo, ter da lahko BPA preide v hrano iz epoksi smole ali polikarbonata po proizvodnji.
Izogibajte se ponovni uporabi plastenk. Vir: inhabitat.com
Stopnja prehajanja BPA v hrano se zvišuje z višjo temperaturo, časom in uporabo. Prav zaradi tega ne bi smeli ponovno uporabljati plastenk za vodo ali plastične embalaže po segrevanju v mikrovalovni pečici!
Kar 66 odstotkov sodelujočih je povedalo, da bi se bilo na dolgi rok težko držati diete z zmanjšanim vnosom BPA, saj je skoraj vse pakirano v plastiko. Največja težava pa je bila, da na veliko embalažnih proizvodih nista navedeni vrsta plastike in vsebnost BPA. Sodelujoči so po zaključku raziskave kot težavo izpostavili še, da vsega ne moreš kupiti v enem supermarketu, ampak je treba iti v več različnih trgovin.
Raziskovalci z Univerze Exeter so pozvali k doslednejšemu označevanju embalaže, kar bi ljudem olajšalo izogibanje BPA. Ena od avtoric študije, profesorica Lorna Harries, je takole strnila svoje misli: “V idealnem svetu bi imeli vsi na izbiro, kaj vnašamo v svoje telo. V sedanjem svetu, v katerem je težko prepoznati, katera hrana je pakirana v embalaži, ki vsebuje BPA, te izbire nimamo.”
Pripravila: Tanja Žuvela
Uvodna fotografija: Tree Hugger
