Če vaš otrok pretirava z igranjem videoiger, je možno, da je od njih odvisen. Svetovna zdravstvena organizacija uvršča odvisnost od videoiger med nove motnje. Ta odvisnost velja za eno tistih, ki lahko prerastejo v resno duševno motnjo. Preberite, kdaj in kako ukrepati.
Odvisnost, enaka odvisnosti od drog.
Od videoiger odvisen posameznik posveča pretirano pozornost mobilnim, tabličnim, konzolnim ali drugim igram. Na račun iger zanemarja druge dejavnosti.
Če otrok porabi veliko časa za igranje videoiger, tudi po več ur na dan, še ne pomeni, da ima težavo. Otroci z motnjami igranja videoiger igrajo med obroki, pozno v noč in se zaradi igranja po več dni ne umijejo. Trpijo njihovi odnosi in šola. Značilno je tudi, da lažejo o količini igranja.
O odvisnosti o igranja videoiger govorimo tedaj, ko opisano početje traja vsaj dvanajst mesecev. Strokovnjaki ugotavavljajo, da imajo težave s to odvisnostjo od 1 do 3 odstotki ljudi, ki igrajo videoigre.
Odvisnost od videoiger je enaka odvisnosti od drog
Zaradi odvisnosti trpijo druge dejavnosti Vir: dunyanews.tv
Študija, objavljena v reviji American Journal of Drug and Alcohol Abuse, je pokazala, da se med igranjem videoiger sprošča podobna količina dopamina kot med uživanjem ekstazija. Pod pretiranim igranjem videoiger se lahko skrivajo druge psihološke težave, kot so tesnoba, depresija ali motnja koncentracije in hiperaktivnost.
Videoigre odvisniku ponujajo virtualno družabno življenje, zato mu sploh ni treba zapustiti hiše. Igranje iger zanj postane tako udobno, da se ne želi soočiti z realnostjo. Igranje videoiger mu ponuja tudi beg pred stresom, hitro zadovoljitev in merljiv napredek. V igrah smo varni pred neuspehom: če nas v resničnem življenju zavrnejo pri prijavi za službo, nas zavrnitev boli. Če pa umremo v igri, ponovno pritisnemo na začetek.
Kako pomagati otroku?
Tudi obisk pri psihologu bo pomagal. Vir: medicaldaily.com
Poiščite njegove druge močne plati in ga opogumljajte, da stremi k njim. Težko se je poistovetiti z igralcem videoiger, še zlasti, če jih sami ne igramo. Zato morajo starši razumeti, kako pomembni so za otroka odnosi s spletnimi soigralci. Igralci videoiger imajo pogosto le malo prijateljev v zunanjem svetu in opuščanje igranja videoiger bo zanje pomenilo tudi spreminjanje družabnega kroga. Otroku bodite v oporo in ga nikar ne izzivajte ali sramotite.
Podpirajte ga pri iskanju novih skupinskih dejavnosti, pri katerih bo spoznal nove prijatelje, to pa mu bo pomagalo tudi pri izboljševanju socialnih veščin. Bodite potrpežljivi, saj je nadomeščanje igranja iger z drugimi dejavnostmi lahko dolgotrajna pot. Vendar vseeno ne bodite preveč potrpežljivi: otroka večkrat potisnite in dregnite, da se bo pomikal proti cilju. Dobro je tudi, če se z njim odpravite na pogovor k psihologu ali psihiatru.
Pripravila: Tanja Žuvela
Uvodna fotografija: WCCF Tech
