Znanost nam je dala mnoga osupljiva spoznanja, vendar so nekateri raziskovalci zaslužni za strašljive študije, ki v nas zbujajo grozo še desetletja kasneje. Tukaj je pet najhujših:
Kdor je preživel averzijsko terapijo z elektrošoki, je danes nesposoben intimnosti.
1. Kalifornijski eksperiment na shizofrenikih
Raziskovalci Univerze v Kaliforniji so leta 1983 izvedli eksperiment na 50 pacientih s shizofrenijo. Njihov cilj je bil ugotoviti, ali bi se simptomi te bolezni izboljšali ob prenehanju jemanja zdravil. En pacient je storil samomor, drugi pa grozil staršem s smrtjo. Kritiki opozarjajo, da so raziskovalci pozabili opozoriti paciente na morebitno poslabšanje simptomov po prenehanju jemanja zdravil.
2. Eksperiment z lakoto v Minnesoti
Raziskovalci Univerze v Minnesoti so opravljali eksperiment med drugo svetovno vojno, da bi razumeli učinke odtegovanja hrane. Moške so tri mesece delno stradali in jih nato nekaj mesecev hranili. Moški so izgubili 25 odstotkov telesne teže, postali razdražljivi in depresivni. Nekaterim so posledice ostale za celo življenje, saj so se prenajedali in zapadli v hudo depresijo. Eden si je odsekal tri prste na roki.
Udeleženci eksperimenta s stradanjem so čutili doživljenjske posledice.
3. Averzijska terapija
Britanski vojaški poveljnik Billy Clegg-Hill je bil leta 1962 aretiran zaradi homoseksualnosti, ki je v Veliki Britaniji takrat veljala za duševno bolezen in zločin. Izpostavili so ga elektrošokom, s katerimi naj bi ga “ozdravili” in v njem vzbudili odpor do moških. Moški je umrl tri dni po začetku “terapije” zaradi pomanjkanja dotoka krvi v možgane. Ljudje, ki so preživeli averzijsko terapijo, poročajo o občutku “zastrupljenosti” in nezmožnosti intimnosti.
4. “Pošastna študija”
Je jecljanje motnja ali naučen odziv? To vprašanje je leta 1938 vodilo raziskovalce Univerze v Iowi k eksperimentu na 22 osirotelih otrocih. Tisti, ki niso jecljali, so morali začeti jecljati. Ti otroci so se razvili v neuspešne učence, ki so se bali govoriti, eden pa je celo zbežal iz sirotišnice. V želji raziskovalcev po objektivnosti marsikdaj pozabijo, da so tudi udeleženci ljudje, so o tem eksperimentu povedali kritiki, ki so študijo poimenovali kar “pošastna študija”.
Zaporniški eksperiment je ušel nadzoru.
5. Stanfordski zaporniški eksperiment
V zloglasnem eksperimentu iz leta 1975 je 35 študentov igralo vlogo paznikov in 35 vlogo zapornikov v kleti Univerze v Stanfordu. V 24 urah so “pazniki” začeli izvajati nasilje nad zaporniki. Po 12 urah so se pri zapornikih začeli kazati znaki čustvenih motenj in jeze. Eksperiment so ustavili šele po petih dneh.
Pripravila: Tanja Žuvela
Vse fotografije, vključno z uvodno: Reader’s Digest
