Vsaka mamica je že bila deležna obsojanja. Že takoj, ko zanosimo, smo žrtve obsojanja drugih mamic. Začne se s tem, ali smo zanosile načrtovano ali ne. Če smo zanosile ponesreči, je otrok ubožec, ker ni zaželen. Če smo nosečnost načrtovale do popolnosti, smo control freaks. Če smo imele z zanositvijo težave, je zagotovo nekaj narobe z nami.
Med nosečnostjo se obsoja vse, ki so se zredile preveč ali premalo; tiste, ki so kadile ali pa takoj nehale; tiste, ki si privoščijo torto preveč, in tiste, ki jedo popolnoma zdravo.
A pravo tekmovanje in obsojanje med mamicami se začne po porodu. Že takoj, ko se vrnemo iz porodnišnice, se začne maltretiranje z dojenjem, kasneje s cepljenjem, uvajanjem goste hrane, izbiro vozička, spanja ali ne spanja s starši, sladkanje hrane ali ne, risanke …
Kdaj se mi kot mamici zdi, da karkoli bom naredila, se bo našla skupina mamic, ki bo to obsojala. Ne morem zmagati. In priznam – kdaj tudi sama potihem obsojam kakšno drugo mamico.
Ampak KDAJ se bomo začele zavedati, da nam je vsem težko. Materinstvo je prekleto težka naloga. Cele dni se trudimo, da bi vse naredile tako, da bo najboljše za naše otroke. Da se bodo zdravo razvijali, da bodo srečni, ljubljeni, da se bodo znali postaviti zase.
Ampak kdaj je zahtev preprosto preveč. Kdaj preprosto nimam časa, da bi sinu skuhala organsko bio eko večerjo, in mu ponudim čokolino. Ja, čokolino. Mislim, da bi me v kakšni mami skupini za tole priznanje mamice raztrgale.
Kdaj je mamicam težko sprejeti, da tisto, kar je najboljše za njihove otroke, ni najboljše tudi za otroke drugih. Vse se trudimo po najboljših močeh. In v težkih trenutkih vsaka od nas potrebuje drugo mamo, da ji reče: “Hej, super si!” Ne pa, da jo druga mama potisne še bolj dol in ji z obsojanjem da občutek, da je najslabša mama na svetu.
Ko naslednjič v trgovini vidite mamo z malčkom, ki se meče po tleh, se ne obrnite stran z grdim pogledom. Nasmehnite se ji, ponudite ji pomoč. Ko naslednjič vidite mamico dojiti v javnosti, se ne jezno obrniti stran, ampak jo pohvalite. Ko naslednjič vidite mamico, ki se v restavraciji trudi pomiriti jokajočega otroka z risanko, je ne glejte grdo, ampak se ji nasmehnite. V težkih trenutkih nihče ne potrebuje obsojanja in grdih pogledov.
Kdaj je vse, kar potrebujemo za lepši dan, nasmeh in besede druge mamice: “Razumem te, super mama si!”
