Mnogo ljudi se boji, da nam bodo v prihodnosti v telo prisilno vgradili čipe, preko katerih nas bodo nadzorovali. Nekateri ljudje pa se za čip odločijo prostovoljno. Že okrog 3000 Švedov si je v zadnjih treh letih pod kožo vsadilo mikročipe v velikosti riževega zrna, ki nadomeščajo osebne izkaznice, magnetne kartice za odpiranje vrat in celo vozovnice za vlak.
Postopek vsaditve mikročipa je preprost in neboleč.
28-letna Ulrika Celsing je za francosko tiskovno agencijo AFP povedala, da čip, vstavljen v njeno roko, nadomešča njeni kartici za fitnes in vstop v službo. Ko pride na delo, odpre vrata z zamahom roke v bližini majhne škatle in vpisom kode.
Lansko leto so švedske državne železnice uvedle plačevanje vozovnic s skeniranjem rok potnikov, ki imajo vstavljene biometrične čipe. Kako to deluje, si lahko ogledate v spodnjem videoposnetku.
Tehnologija bi lahko omogočila tudi plačevanje drugih stvari z mikročipom, podobno kot z brezstično kreditno kartico, vendar se še nihče ni lotil testiranja te možnosti.
“Majhen vbod”
Postopek vsaditve mikročipa, ki si ga lahko ogledate v videu spodaj, je podoben vsaditvi piercinga in vključuje injiciranje čipa v človeško roko. Ulrika si je čip dala vstaviti na službenem dogodku. Povedala je, da je ob vsaditvi čipa čutila le majhen vbod.
A švedski mikrobiolog Ben Libberton je nekoliko skeptičen do tovrstne tehnologije, saj meni, da bi čipi lahko povzročili okužbo ali reakcijo v imunskem sistemu.
Vzpon biohekanja
Biohekanje (ang. biohacking) oziroma spreminjanje telesa s tehnologijo doživlja vzpon, hkrati pa vse več ljudi uporablja nosljivo tehnologijo, kot so denimo pametne ure. Pred nekaj leti je švedsko podjetje za biohekanje Bionyfiken začelo z organizacijo posebnih dogodkov (ang. implant parties) v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji, Nemčiji in Mehiki, na katerih so ljudem masovno vsajali mikročipe pod kožo.
Čip pod kožo je v velikosti riževega zrna.
Švedi so nasploh znani po tem, da so bolj pripravljeni poskusiti novo tehnologijo v primerjavi z drugimi narodi. Prav tako nimajo veliko težav pri razkrivanju osebnih podrobnosti: na Švedskem zadostuje le klic na davčni urad, da bi izvedeli, kakšno plačo ima nekdo.
Večina Švedov tudi ne verjame, da je tehnologija mikročipov dovolj napredna, da bi lahko postala tarča hekerjev ali drugih zlorab. Mikrobiolog Libberton je pojasnil, da so podatki v vsadkih zelo omejeni, zato je strah pred njihovim hekanjem ali nadzorom odveč.
Pripravila: Tanja Žuvela
Vse fotografije: Business Insider
