5 dejstev o dežju, ki jih še niste poznali

Zakaj nam dež diši, kje na svetu je najbolj suho (namig: ni v puščavi!) in kako se na dežju čim manj zmočiti, če nimamo dežnika, so vprašanja, ki razkrivajo, da dežja ne poznamo tako dobro, kot mislimo. Spodaj navajamo pet zanimivih dejstev o dežju, ki je v teh dneh naš pogost spremljevalec.

1. Puščave niso najmanj deževna območja na svetu

Tudi če je prekrita z dežjem, na Antarktiki pade samo 150 mm dežja na leto, kar jo uvršča med celine z najnižjo letno količino padavin. Na drugi strani pa je najbolj deževen kraj na svetu Lloro v Kolumbiji, kjer zemlja letno absorbira več kot 12 700 mm padavin.

2. Dež ne zmoči vedno tal

V suhih in toplih krajih dež včasih izpari, še preden se dotakne tal. Ameriški okoljevarstvenik Edward Abbey je v svoji knjigi opisal tak “fantomski dež”: “Zavese dežja vidite viseti z neba, medtem ko žive stvari spodaj venijo zaradi želje po vodi. Mučenje z draženjem, upanje brez izpolnitve. Nato se oblaki razpršijo v nič.”

3. Vse dežne kaplje niso sestavljene iz vode

Na Veneri, drugih lunah in planetih, je dež sestavljen iz metana ali žveplene kisline. Na planetu, oddaljenem 5000 svetlobnih let, so znanstveniki našli celo dežne kaplje iz železa.

4. Obstaja znanstveno dokazan način, kako se čim manj zmočiti v dežju

Vas je dež ujel, ko ste brez dežnika? Znanost pravi: hitreje, kot boste šli skozi dež, bolj suhi boste – ne glede na dodatne dežne kapljice, ki vas bodo zadele.

5. Obstaja razlog, zakaj nam je všeč vonj dežja!

Če voda nima vonja, zakaj se potem pri dežju sprošča tako prijeten vonj? Dežne kaplje vsebujejo molekule spojine, imenovane geosmin, ki jo proizvajajo talne bakterije. Ko pada dež, ustvarja zračne žepe, ki vsebujejo manjšo količino geosmina. Dež ujame in nato sprosti te zračne žepe, iz katerih se geosmin razkropi v ozračje, mi pa ga lahko zavohamo.

Pripravila: Tanja Žuvela
Uvodna fotografija: Life Hack