Ljudje z mizofonijo imajo odpor, celo sovraštvo do določenih zvokov, denimo tistih, ki nastanejo pri klikanju s kemičnim svinčnikom ali žvečenju žvečilnega gumija. Zanje so moteči večinoma zvoki iz ozadja; ti pri njih izzovejo razdražljivost, tesnobo, gnus in tudi agresivne reakcije.
Mizofonija je motnja, ki so jo začeli raziskovati šele po letu 2000. Ali obstaja učinkovito zdravljenje, s katerim bi jo lahko odpravili?
Če vam “najeda” določen zvok, še ne pomeni, da ste mizofonični. Za ljudi s to motnjo je značilno, da sprožilec (določen zvok) pri njih izzove močno tesnobo ter negativno čustveno in telesno reakcijo. Mizofonični ljudje živijo v stalni tesnobi, saj so hiper-pozorni na zvoke, do katerih čutijo odpor. To močno znižuje kakovost njihovega življenja in povečuje stres.
Zvok glasnega žvečenja žvečilnega gumija je med najbolj osovraženimi pri mizofonikih. Vir: medicalxpress.com
Možgani mizofonikov delujejo drugače
Leta 2017 je bila v reviji Current Biology objavljena ena najnovejših študij, v kateri so raziskovalci iskali odgovor na vprašanje, kako ozdraviti mizofonijo. Znanstveniki so pacientom z mizofonijo in zdravim ljudem (kontrolna skupina) predvajali tri vrste zvokov: sprožilne zvoke, neprijetne zvoke, ki pa niso sprožilci mizofonične reakcije, in nevtralne zvoke.
Mizofonični pacienti so poročali, da so ob predvajanju sprožilnih zvokov, npr. zvoka dihanja, klikanja kemičnega svinčnika in žvečenja, čutili nelagodje. Pri poslušanju neprijetnih zvokov, med katerimi so jim predvajali dojenčkov jok ali krike, ter nevtralnih zvokov, kot je zvok padanja dežnih kapelj, niso imeli mizofoničnega odziva.
Nekaterim ljudem z mizofonijo pomaga poslušanje belega šuma. Vir: sciencealert.com
Čeprav so povprečnemu poslušalcu morda zoprni tako sprožilni kot neprijetni zvoki, se mizofonični možgani nanje odzivajo drugače, so ugotovili raziskovalci. Opazili so, da je pri mizofoničnih pacientih bolj dejavna sprednja možganska skorja, povezave med tem delom možganov in drugimi (denimo z ventromedialno prefrontalno skorjo, posteromedialno skorjo, amigdalo in hipokampusom) pa so bile abnormalne.
Pri kontrolni skupini niso opazili nobenih posebnih reakcij na sprožilne zvoke. Tako kontrolna kot mizofonična skupina nista reagirali na neprijetne ali nevtralne zvoke.
Ali obstaja učinkovito zdravljenje?
V tem trenutku najbolj obetavne rezultate zdravljenja mizofonije obeta kombinacija kognitivne vedenjske terapije, delovne terapije, ki spodbuja samonadzor, in podpornega svetovanja.
Izkazalo se je tudi, da nekaterim pacientom pomaga generiranje belega šuma (ang. white noise), ki preusmeri njihovo pozornost od sprožilca mizofonične reakcije.
Pripravila: Tanja Žuvela
Uvodna fotografija: Telegraph
