Težave z dojenjem so se za mamico Stephanie Walton začeli takoj po rojstvu prvega otroka. Rodila je z nujnim carskim rezom in dojenčka ni mogla hraniti več ur. Ko je to storila, ji je sin močno stisnil bradavičke, ki so hitro razpokale in začele krvaveti.
Stephanie se je prvih nekaj dni trudila z dojenjem, njen otrok pa je izgubil 13 odstotkov telesne teže. Dobila je glivično okužbo, ki se lahko prenaša med materami in otroki, ter boleče vnetje dojk. Toda zdravniki, medicinske sestre in njen mož so jo pozivali, naj še naprej poskuša dojiti, kar je tudi storila.
Mnoge ženske so obremenjene s krivdo, ker ne morejo dojiti, saj na vsakem koraku poslušajo, da je dojiti “nujno”. Vir: rachelsremedy.com
Začela je uporabljati sistem nadomestnega hranjenja, preko katerega je otrok dobival mlečno formulo, pa tudi mleko iz dojke. Mleko je črpala pred in po hranjenju ter poslušno dojila vsaki dve uri, tudi takrat, ko je morala za to žrtvovati svoj dragocen spanec.
Nato se je pojavila depresija, stranski učinek zdravila Reglan, ki ji ga je zdravnik predpisal za spodbujanje nastajanja mleka. “Zaradi dojenja sem se počutila, kot da sovražim svojega dojenčka,” je za HuffPost povedala zdaj 34-letna mamica. “Včasih, ko sem bila sama doma in je zajokal, sem si rekla: ‘O, bog, prosim, ne. Nočem ga hraniti.’ In zaradi tega sem se kot mati počutila krivo.”
Zakaj je krivda zaradi nedojenja škodljiva
Pri veliko novopečenih mamicah obstaja krivda, sram ali psihična travma, ki izhaja iz tega, da ne morejo dojiti.
Zaradi hormonskih sprememb po porodu se lahko pojavi depresija. Vir: cnn.com
Eden od razlogov za krivdo? Hormoni. Med nosečnostjo in po njej imajo ženske neuravnovešene hormone, kot sta progesteron in estrogen, ki pomagata telesu pri nastajanju mleka.
Te hormonske spremembe lahko vplivajo tudi na možgane in v nekaterih primerih povečajo tveganje žensk za razvoj depresije in tesnobe. Tudi če se ne pojavijo težave z duševnim zdravjem, ta hormonska nihanja vplivajo na intenzivno čutenje in odzivanje na zgodnje izkušnje materinstva.
Če težko dojite, razmislite o tem, kaj je dobro za vas, in ne le, kaj je dobro za vašega otroka. Odgovor na ti dve vprašanji ne bo vselej enak. Razmišljajte o dojenju bolj kot o upanju kot o pričakovanju, saj to pušča več prostora za sočutje do samih sebe.
Pripravila: Tanja Žuvela
Uvodna fotografija: Medela
