Finski izobraževalni sistem velja za enega najnaprednejših na svetu, finski otroci pa so med najsrečnejšimi in dosegajo najboljše učne rezultate. V nasprotju s finskimi pa za naše šolarje večkrat slišimo, da so v šoli preobremenjeni in pod stalnim pritiskom dokazovanja ter tekmovanja z ostalimi. Večkrat se zdi, da najboljše ocene dobivajo tisti, ki se naučijo največ podatkov na pamet, vsakršno odstopanje pa je “kaznovano” z nizko oceno.
Kaj je pravzaprav tisto, kar manjka našemu učnemu sistemu? Bi lahko finski recept naredil čudeže tudi v drugih izobraževalnih sistemih po svetu, vključno z našim? Tu je pet stvari, ki se jih lahko naučimo od Fincev.
Finski šolski sistem velja za najboljšega na svetu.
1. Ni testov
Testi zahtevajo obkroževanje in pisanje pravilnih odgovorov, vendar ta način testiranja ne omogoča celostnega učenja. Testi, kot jih poznajo mnoge države, vključno s Slovenijo, so bolj testi spomina kot pa dejanskega razumevanja snovi.
Na Finskem ni tovrstnih testov. Vsi finski učenci so ocenjeni individualno, njihov napredek pa spremlja šolsko ministrstvo, pri čemer je njihova ocena podobna povprečju točk. Napredek in uspešnost otrok se spremljata skozi čas, kar pomeni, da en slab dan še ne pomeni slabe ocene, ki bi uničila otrokov končni uspeh.
Otroci so v jutranjih urah manj produktivni, zato na Finskem začenjajo pouk pozneje. Vir: stayathomemum.com.au
2. Sodelovanje je pomembnejše od tekmovanja
Večina šolskih sistemov od učencev zahteva nenehno tekmovanje. To lahko povzroči velike težave, povezane s samopodobo, kar ima posledice tudi v odrasli dobi.
Finski izobraževalni sistem se že od samega začetka osredotoča na timsko delo in sodelovanje. Na Finskem ni seznamov najuspešnejših učencev, nenehno pa spodbujajo sodelovanje med njimi. To ustvarja okolje medsebojnega spoštovanja in podpore, v katerem so otroci srečnejši.
3. Osnove so prioriteta
Zahodni šolski sistemi dajejo poudarek na rezultate testov in mnogokrat spregledajo osnovne otrokove potrebe, kot so prehrana, zdravstveno varstvo, telesno, duševno in individualno vodenje.
Finski izobraževalni sistem se že od 80. let prejšnjega stoletja osredotoča prav na te osnove, ki so zanje prednostne. Otroci v njihovem šolskem sistemu so deležni boljše psihološke in fizične podpore, kar jim omogoča, da se sprostijo in dosegajo najboljše možne učne rezultate.
V finskih razredih je manj učencev. Vir: uniarts.fi
4. Pouk se začenja pozneje
Prve jutranje učne ure so lahko zelo neproduktivne za otroka, saj otroci takrat še niso dovolj skoncentrirani, da bi uspešno obdelovali informacije.
V finskem šolskem sistemu se pouk začne nekoliko kasneje. Z malce več spanja in časa za jutranjo pripravo so otroci v šoli dovzetnejši za učenje. Daljši odmori in daljše učne ure jim omogočajo, da resnično osvojijo snov brez nepotrebnega hitenja.
5. Manj učiteljev in manj učencev
V velikih razredih se otroci počutijo kot na predavanju, saj je zelo malo časa, ki ga lahko učitelj nameni posameznemu otroku. Poleg tega učitelji nenehno prehajajo med razredi. Kombinacija obojega – velikih razredov in prehajanja učiteljev – otrokom otežuje dohajanje učne snovi.
V finskem sistemu so razredi manjši in učitelji se ne menjujejo. Poznajo učence in njihove osebne potrebe ter jim tako na najboljši možen način predajajo znanje in podpirajo njihov celostni razvoj.
Kakšno je vaše mnenje o opisanem finskem šolskem sistemu? Menite, da bi deloval in prinašal dobre rezultate tudi v našem okolju?
Pripravila: Tanja Žuvela
Uvodna fotografija: JSTOR Daily
