Mi jih imenujemo Eskimi, vendar sami zase pravijo, da so Inuiti, kar v dobesednem prevodu pomeni “pravi ljudje”. Inuiti so staroselsko ljudstvo, ki živi na področju Arktike. V njihovi kulturi je nadzor nad jezo ali katerim koli sovražnim čustvom preprosto obvezen, kazanje znakov jeze pa otročje in šibko.
Jean Briggs, podiplomska študentka s Harvarda, ki je skoraj leto in pol preživela pri Inuitih, je povedala, da se v tem času ni nihče nikoli razjezil nanjo, “četudi so bili name grozovito jezni.” Inuiti svojim otrokom ne privzgajajo samo splošne discipline, temveč tudi nadzor nad jezo, zato se od njihove vzgoje lahko marsikaj naučimo.
Otroke učijo, kako nadzirati negativna čustva, kot je jeza. Vir: allPosters.com
Inuiti spadajo med najnežnejše starše na svetu, saj redko, če sploh kdaj, vpijejo na otroka. Na otroka, ki se obnaša neprimerno, ne gledajo kot na “slabega otroka”, ki to namerno počne, ampak kot na otroka, ki ne posluša. Udarci in oštevanje za Inuite niso sprejemljiva oblika nadzora otrok.
Po njihovem mnenju se otrok neprimerno vede zato, ker je zaradi nečesa vznemirjen – in na starših je, da ugotovijo, zakaj. Tudi psihologi dobro vedo, da je kričanje na otroka ponižujoče, saj takrat starši prevzamejo vlogo otroka in doživijo izbruh jeze, s katerim otroka ne učijo drugega kot to, kako biti jezen.
Inuiti se namesto tega poslužujejo pripovedovanja zgodb: ko se otroci neprimerno obnašajo, počakajo, da se umirijo – resnično umirijo. Da ima lekcija lahko učinek, mora biti vzdušje pravo. Nato starši ponovno uprizorijo prizor in otroka spravijo v skušnjavo, da se obnaša neprimerno. Starši se nato odzovejo z besedami, kot so: “Ali me ne maraš?”, “Boli me!” ali “Ali si otrok?”. Študentka s Harvarda pravi, da je nekoč videla, kako je mati otroku v roko dala kamen. “Udari me! Nadaljuj. Udari me močneje!” ga je spodbujala. “Au! To boli!” se je odzvala.
Inuiti nikoli ne kričijo na otroke. Vir: npr.org
To vsekakor ne zveni kot tipična interakcija med mamo in otrokom. Vendar pa so Inuiti prepričani, da se otroci na ta način naučijo nadziranja svoje jeze in primernega obnašanja. Inuiti otroke učijo vse skozi igro, ki je njihovo glavno vzgojno orodje. To je precej drugačen pristop kot kričanje, udarjanje, jemanje premorov in učenje opravičevanja, ki je tako značilno za našo kulturo.
Od Inuitov se lahko naučimo počakati, da jeza mine, tako naša kot otrokova. Obe strani se lahko s tem na miren in varen način naučita nadzorovati svoja čustva.
Kako se z jezo spopadate vi? Ali otroka nezavedno in nenamerno učite jeze? Kako nadzorujete jezo v vsakdanjem življenju, v službi, v prometu, ko stvari ne gredo po načrtu? Morda lahko vsi mi črpamo kakšen nasvet prav iz inuitske kulture.
Pripravila: Tanja Žuvela
Uvodna fotografija: Scary Mommy
