4 zanimive tradicije praznovanja poletnega solsticija po svetu

21. junija ob 15:54 bo napočil poletni solsticij oziroma sončev obrat, ki je najdaljši dan v letu na severni polobli in velja za začetek astronomskega poletja. Gre za enega od starodavnih dni moči, ko so kozmične energije najintenzivnejše.

Energija v času okrog sončevega obrata nam pomaga, da se obrnemo vase in ugotovimo, kdo smo. Na ta dan je sončna svetloba najmočnejša, zato osvetli vse naše talente in nam da moč, da premagamo notranjo temo.

Na kresno noč so tako ženske kot moški nosili vence, z njimi pa so okraševali tudi živino.

Na dan poletnega solsticija so naši predniki kot tudi drugod po Evropi kurili kresove, s katerimi so častili sonce in mu z ognjem pomagali, da ne omaga. Kresne ognje so prižigali tudi 24. junija, kmalu po sončevem obratu, ko praznuje god sv. Janez Krstnik, ki je v času pokristjanjevanja najverjetneje nadomestil slovenskega boga ognja Kresnika.

Po ljudskem izročilu ima kresna noč posebno moč – takrat se lahko pogovarjamo z živalmi, če imamo v žepih praprot, lahko pa postanemo celo nevidni.

Močno energijo poletnega solsticija so prepoznala tudi starodavna ljudstva drugod po svetu, ki so sončev obrat praznovala z obredi. Prestop v poletje še danes obeležujejo in praznujejo ljudje po vsem svetu ter s tem ohranjajo pri življenju tradicije, povezane s čaščenjem sočnega božanstva.

Britanski Stonehenge vsako leto ob sončnem solsticiju privlači številne privržence.

1. Sončni vzhod v Stonehengeu

Eden najbolj znanih krajev, kjer že tisočletja potekajo čaščenja poletnega solsticija, je britanski Stonehenge. Še danes se ob sončevem obratu tam zbirajo ljudje, ki pojejo in plešejo ali pa izvajajo jogo, medtem ko čakajo na sončni vzhod. Ta je ob solsticiju na tem kraju zares poseben, saj je Stonehenge takrat natančno poravnan s soncem. Prav zato veliko ljudi verjame, da je bil ta kraj nekoč astronomska opazovalnica.

2. Piramida Chichén Itza v Mehiki

Arheologi še niso prišli do dna vprašanju, za kaj je bila zgrajena čudovita piramida Chichén Itza na mehiškem polotoku Yucatan. Njena natančna konstrukcija dvakrat letno ustvari vizualno igro med sencami in svetlobo, v katerem je osrednja piramida El Castilla obdana s čisto sončno svetlobo na eni strani in polno senco na drugi. Na tisoče gledalcev, ki tja pridejo od blizu in daleč, da bi praznovali solsticij, lahko v tej igri svetlobe in sence opazujejo tudi mogočen lik kače, ki se vzpenja po piramidi.

Mehiška piramida Chichén Itza ob poletnem solsticiju ponuja edinstveno igro svetlobe in teme, ki je zavita v tančico skrivnosti.

3. Grški festival Kronia

V antični Grčiji je bil poletni solsticij najbolj enakopraven dan v letu, saj so v času grškega festivala Kronia v času poletnega solsticija v veliki meri opustili družbeno hierarhijo v korist enakih pogojev za vse sloje družbe. Ob solsticiju so eden ob drugem praznovali tako sužnji kot gospodje in tistega dne so bile odpravljene nekatere pravne in moralne omejitve. Tej 2500 let stari tradiciji še vedno sledi skupina Grkov, ki se ob poletnem solsticiju poda na 2918 metrov visok Olimp.

4. Kresovi v Avstriji

Visoko v gorah čudovite Tirolske se poletni solsticij še danes praznuje s kresovi, navdahnjenimi s starodavni plemenski običaji. Kresovi, ki razsvetljujejo podeželska območja, privlačijo ljubitelje mističnosti in poganstva. Sodobni udeleženci kresovanja lahko ob odlični zabavi okrog “tabornega ognja” uživajo tudi v panoramskem razgledu.

Pripravila: Tanja Žuvela
Vse fotografije, vključno z uvodno: Pixabay

O avtorju/-ici