Raziskava, opravljena leta 2017 na približno 2000 britanskih lastnikih psov, je pokazala, da jih približno 40 odstotkov pusti radio vklopljen, ko odidejo iz hiše, da njihov pes ne bi bil osamljen. 32 odstotkov jih je priznalo, da počnejo enako stvar, samo s televizorjem.
V še eni britanski raziskavi iz leta 2015 so ugotovili, da je 38 odstotkov vprašanih iz istega razloga pustilo vklopljen radio in 22 odstotkov televizijo. Obe študiji kažeta, da je tovrstna praksa (vsaj v Veliki Britaniji) izjemno pogosta. Tudi v Sloveniji dobimo tak nasvet, če je naš ljubljenček žalosten, ko odidemo. Toda ali je hišnim ljubljenčkom to sploh všeč?
Psi imajo nekatere glasbene žanre raje kot druge …
Začnimo z našimi pasjimi prijatelji. Rezultati raziskave, ki jo je leta 2002 opravila psihologinja Deborah Wells z univerze Queen v Belfastu, kažejo, da ima klasična glasba pomirjujoč učinek na pse.
Po drugi strani pa je zanimivo, da predvajanje človeškega govora (npr. po televiziji) vsaj na videz ne vpliva na obnašanje psov. Zaznali pa so, da jih je poslušanje težkega metala skupine Metallica vznemirilo. Poslušanje pop glasbe, ki je vključevala Britney Spears, podobno kot zvoki človeških pogovorov, ni imelo opaznega učinka na pse.
V drugi študiji, opravljeni leta 2017, v kateri so raziskovali vpliv glasbe na pse, je profesor Neil Evans z Univerze v Glasgowu opozoril: “Na splošno je bil odziv na različne zvrsti mešan, kar je poudarilo možnost, da imajo tako kot ljudje tudi psi svoj glasbeni okus. Kot rečeno, reggae glasba in mehki rock sta pokazala največje pozitivne spremembe … ”
Človeški govor in tišina: ne eno ne drugo na psa nima negativnega ali pozitivnega učinka.
Pojdimo k mačkam. Raziskovalci z univerze Wisconsin-Madison so ustvarili “mačjo glasbo”, katere frekvenca in tempo sta bila nastavljena na vrednosti, ki jim mačke namenjajo največ pozornosti. Izkazalo se je, da so med predvajanjem te glasbe postale mačke resnično bolj pozorne in njihov odziv je bil bistveno bolj pozitiven kot ob poslušanju dveh skladb klasične glasbe.
Človeška klasična glasba je bila deležna manj pozitivnih mačjih odzivov in tudi tiste mačke, ki so na to glasbo pozitivno reagirale, so potrebovale še dodatno minuto, da so jo sploh zaznale.
Mačka hitreje zazna zvoke z visokim tonom.
To lahko pomaga razložiti, zakaj traja toliko časa, da naučimo mačko verbalnih ukazov, tudi če ji ponujamo hrano za nagrado. Toda kot vedo vsi mačji lastniki, bo muca hitreje pritekla, če jo bomo priklicali z “muc-muc-muc”, izgovorjenim v zelo visokem tonu. Če govorimo povsem isto stvar, le da v običajnih tonih in pri običajnih hitrostih, se mačke morda sploh ne odzovejo.
Na mačke najbolj blagodejno vpliva ‘mačja glasba’.
Poglejmo še televizijo. Hipoteza je, da bodo znani hrupi v ozadju, zlasti človeški govor, umirili našega kosmatinca. Vendar pa trenutni podatki, ali to dejansko deluje ali ne, niso dovolj trdni, da bi jih lahko omenili. V prej navedeni glasbeni študiji je bilo ugotovljeno, da predvajanje zvokov človeškega pogovora na pse nima učinka v primerjavi s tišino.
Kar zadeva mačke in televizijo, tudi tu ni najti oprijemljivejših podatkov. In morda ne zgrešimo veliko, če predvidevamo, da bi tudi tukaj obveljal stari dobri rek “mačkam je vseeno”. Vsaj zdi se, da to za naše mačje prijateljice velja v 99 odstotkih časa.
Če potegnemo črto: kljub omejenim podatkom se zdi, da psi lahko uživajo v nekaterih zvrsteh glasbe bolj kot v drugih, pri mačkah pa ima najboljše učinke predvajanje posebej izdelane “mačje glasbe”.
Pripravila: Tanja Žuvela
Vse fotografije, vključno z uvodno: Pexels
