Verjetno se vsi kdaj vprašamo, kakšno bo življenje na Zemlji čez nekaj desetletij. Moderna tehnologija napreduje iz dneva v dan, planet pa se sooča z vse večjimi okoljskimi grožnjami. Vrzeli med bogatimi in revnimi so vse globlje, potrošniško naravnana družba pa se že dalj časa spopada s krizo vrednot.
Velikokrat si ogledam kakšen fantazijski film, ki prikazuje, kakšno bi lahko bilo življenje v daljni prihodnosti, po propadu sveta, kot ga poznamo danes. Če v filmih do tega razpada pride čez nekaj sto ali tisoč let, je prihodnost iz znanstvenofantastičnih filmov v resnici morda bližje, kot smo si mislili.
Bo svet, kot ga poznamo danes, še obstajal čez 30 let? Vir: pixabay.com
Arup je britansko inženirsko podjetje, pod okriljem katerega deluje ekipa z imenom Foresight, ki je specializirana za prepoznavanje in analizo glavnih trendov, ki oblikujejo prihodnost našega okolja. Nedavno so izdali scenarije za leto 2050: štiri možne verzije prihodnosti. Kateri od štirih se vam zdi najbolj verjeten?
Štiri prihodnosti – poimenovali so jih Humans Inc., Extinction Express, Greentocracy in Post Anthropocene – segajo od propada naše družbe in naravnih sistemov do njihovega sobivanja v trajnostni harmoniji. Foresight in Arup sta zajela dvajset različnih dejavnikov in za vsak scenarij razvila časovnico ter teoretično zgodbo nekoga, ki živi v tistem svetu.
Štiri možne prihodnosti po Arupovi raziskavi. Vir: arup.com
1. Post antropocen
Post Anthropocene prikazuje, kako se lahko družbeni pogoji in planetarno zdravje medsebojno utrjujejo za skupni napredek in korist. V tem scenariju so vsi zadovoljni, izguba raznolikosti na Zemlji je bila ustavljena. Odpadkov v popolnoma krožnem in produktivnem gospodarstvu ni več. Kar smo nekoč poznali kot smeti, je danes eden najdragocenejših virov, ki ga izkopavajo tako na kopnem kot na morju. Vse je vir. Reciklirana plastika je prepovedana, leta 2047 pa je odprt muzej plastičnih umetnin. Globalna povprečna rast temperature je ostala pod ciljem 1,5 stopinje Celzija, morska gladina pa se je zvišala manj, kot je bilo pričakovano.
V prihodnosti bi lahko celotno človeštvo preplavili revščina in lakota. Vir: pixabay.com
2. Zelenokracija (Greentocracy)
Greentocracy je scenarij, ki opisuje izboljšanje planetarnega zdravja, ki so ga omogočile stroge omejitve človeške družbe: prevladujejo omejevalni življenjski pogoji, konflikti in avtoritarni režimi. Zdaj so namesto prave hrane vsi ljudje prisiljeni jesti nadomestne psevdoproteine (SPP), 3D-natisnjeno meso. Nihče ni srečen. Skoraj 60 odstotkov svetovnega prebivalstva se zanaša na sintetične vire hrane in začenjajo se kazati prvi znaki njenih škodljivih vplivov na zdravje. Slab je tudi vpliv naglega porasta populacije, omejenega življenjskega prostora in omejenega dostopa do narave. Obstajajo ustanove za ekološko vzgojo, ki večkrat kršijo okoljske kodekse vedenja. Planet je bil rešen, vendar so državljanske svoboščine majhne, pokritost medijev je omejena in izražanje mora biti usklajeno z lokalnimi zakoni. Od tod gre vse samo navzdol.
Nas čaka svetla ali temačna prihodnost? Vir: pixabay.com
3. Izumrtje ekspres
Extintinction Express je scenarij, ki prikazuje upadajoče planetarno zdravje in družbene razmere. Vprašljivo je, koliko časa lahko še človeštvo preživi. Podnebne spremembe in nezadržna poraba zemeljskih virov so povzročile destabilizacijo naravnih sistemov. Pomanjkanje virov, energije, vode in hrane je razširjeno po vsem svetu. Okoljska zavest praktično ne obstaja. Amazonskega deževnega gozda ni več. Povsod se črpajo naravni viri. Geoinženiring in razvoj gensko spremenjenih rastlin sta edini način prehranjevanja svetovnega prebivalstva. Semena nadzira Holycrop, ameriško podjetje, ki monopolizira trg. Nad mesti so zgrajene kupole, da bi zadrževale neoporečen zrak. Družbo poganja strah pred “tujim” in “drugačnim”. Število podnebnih beguncev se povečuje in v družbi so se dramatično povečale ekonomske razlike.
V naslednjih tridesetih letih bi lahko močno naraslo število podnebnih beguncev. Vir: pixabay.com
4. Ljudje d.d.
Glede na raziskavo predstavlja scenarij Humans inc. našo trenutno usmeritev; svet, v katerem družbene razmere napredujejo za ceno planetarnega zdravja. Nujnost podnebnih ukrepov je očitna, toda misli “Zakaj bi morali mi biti prvi?” in “Ne na mojem dvorišču” prevladujeta v pogovorih. Tako večina vlad okleva ali odloži potrebne obsežne ukrepe. Ko so se vremenski dogodki poslabšali v 20. in 30. letih, je prilagoditev postala pravilo; mesta so preselila svoje podzemne železnice nad zemljo. V nekaterih severnih državah se je zgodil nekoliko obraten razvoj. Medtem ko se globalne temperature povišujejo, so se na običajno hladnih in sušnih območjih znatno izboljšali pogoji za kmetijstvo.
Vsi bi si želeli idiličnega prvega scenarija, a trenutne razmere jasno kažejo, da na žalost ne gremo v to smer. Kaj menite, v katerega od štirih scenarijev drvimo?
Pripravila: Tanja Žuvela
Uvodna fotografija: Pixabay
