Vsi otroci ne reagirajo enako, ko vidijo psa ali drugega hišnega ljubljenčka. Nekateri jih želijo pobožati in jih živali nasploh zelo privalčijo. Drugi pa se raje držijo stran in pokažejo, da jih je strah.
Včasih je to lahko posledica preteklih slabih izkušenj, včasih pa se otroci preprosto ustrašijo nenavadne figure živali. Čeprav je strah zaščitni mehanizem, lahko otroku pomagamo, da ga premaga in začne spoznavati pester živalski svet. Tu je nekaj nasvetov, kako lahko pomagate otroku, da bo k živali pristopil s spoštovanjem – in ne strahom.
Ne silite otroka, da se približa veliki živali, ampak najprej začnite z manjšimi.
1. Skušajte razumeti otrokov strah
Z otrokom se pogovorite o njegovem strahu. Vedite, da je strah iracionalen, zato siljenje otroka v to, da se ne boji živali, ne bo pomagalo. Na primer, če se otrok boji psa zaradi njegove velikosti, ga ne spodbujajte, da se približa velikemu psu. Ko ste ob majhnem in umirjenem psu, najprej sami pristopite k njemu in nato otroka spodbudite, naj vam sledi, medtem ko ga vi varujete.
2. Naučite ga, kako naj se približa živali
Otroci lahko k živali pristopijo na neroden ali pretirano čustven način in jo prestrašijo. To občiajno sproži silovito reakcijo živali, ki bo otroka še bolj prestrašila.
Najprej ne pozabite vprašati lastnika živali, ali se ji otrok sme približati. Ob “treningu” približevanja živalim se izogibate opozorilnim besedam, kot so: “Bodi previden, da te ne ugrizne” ali “Ne približuj se preveč, saj je lahko nevarno”.
Uporabite besede pozitivne spodbude, na primer: “Živali se približaj z ljubeznijo”, “Bodi prijazen do živali”.
Mladički so igrivi, a lahko otrok njihovo igro razume kot nevarnost.
3. Izogibajte se nepredvidljivim mladičkom
Mladički so veliko bolj živahni in manj predvidljivi kot odrasle živali. Zanje je igranje lahko grizenje, praskanje ali skakanje po ljudeh. Kar je za žival lahko gesta, ki izraža zaupanje, veselje in ljubezen, je za otroka lahko zastrašujoče in nevarno.
4. Ne prinesite ljubljenčka domov, če otrok ni pripravljen
Mnogi starši menijo, da je dobro, da hišnega ljubljenčka nenapovedano pripeljejo domov. Res je, da se bosta otrok in hišni ljubljenček čez čas morda navadila drug drugega, pa vendar bo to terjalo neprimerno več časa in nepotrebnega stresa.
Pripravila: Tanja Žuvela
Vse fotografije, vključno z uvodno: Pexels
