Ne le otroci, tudi marsikateri starš je pod velikim stresom pred pričetkom šole ali vrtca. Vključitev otroka v vrtec ali šolo pomeni novo obdobje za vso družino. S tem dejanjem se v širše družbeno okolje vključujejo tudi njeni najmlajši člani. Nekateri starši se šele zdaj zavedajo, da so doslej otroka vzgajali kot “kralja”, ki si lahko vzame ali zahteva vse;
- Precej staršev že vnaprej trdi, da bo otrok v vrtcu nenehno bolan;
- Skrbi jih, da njihovo izjemno bitje zunaj doma ne bo dovolj upoštevano;
- Največ pa je takih, ki menijo, da odhod v vrtec in še zlasti v šolo skrajšuje otroštvo in otroka predaja kruti vsakdanjosti življenja.
Kako bo otrok reagiral ob pričetku šole ali vrtca, je odvisno od nas – staršev. Naša stališča in prepričanja (celo neizgovorjena) otroci vpijajo kot goba. Če niso deležni spodbud, skozi katere vrtec oz. šolo sprejemajo kot hišo igre, učenja, prijaznosti in dobre volje, bo vlogo spodbujevalca nadomestil strah pred neznanim.
Spomnimo se, kako smo v zgodnjem otroštvu doživljali neznano. Kaj šele, če so nas odrasli “svarili” z besedami: “Boš že videl/-a, kaj te čaka v …” Z nepremišljenim govorjenjem so nam povzročali strah, ki nas je oblegal podnevi in ponoči.
Ozaveščenost današnjih staršev je sicer višja, a površno ali z lastnimi strahovi obremenjeno vživljanje v otrokovo duševnost je še vedno prisotno. Čeprav vlogi staršev na tem mestu namenjam poudarjeno pozornost, je predpriprava na vrtec in šolo seveda odvisna tudi od otrokove zrelosti, njegove čustvene občutljivosti in dosedanjih izkušenj s socialnim okoljem.
Tokrat bomo govorili predvsem o vključevanju otrok v vrtec. Spretni starši pa bodo lahko marsikaj od tega prenesli tudi na prvošolce.
Kako otroku pomagamo pri prehodu v vrtec?
Pri malčku (do treh let) bomo veliko naredili že s tem, da skupaj z njim več dni zapored za kratek čas obiščemo skupino in po nekaj dneh za uro, dve odidemo. Otrok bo doživel in utrdil izkušnjo, da se vselej vrnemo ponj.
Doma (partnerju, starejšemu otroku, dedku, babici, prijateljem) ob otrokovi prisotnosti pripovedujmo, v kako zanimiv in prijazen vrtec hodi naš otrok. Povabimo jih tudi na ogled zunanjih površin vrtca (med vikendom ali popoldne, ko je vrtec zaprt).
Že enoletnik bo iz našega vedenja in razpoloženja začutil, da nas bližina vrtca navdaja z veseljem. Po tretjem letu zahteva pripravljalno obdobje (to je čas, ko otroka psihološko in konkretno pripravljamo na novosti) več vsebinske priprave. Sam naj si za v vrtec izbere copate in nahrbtnik, pa tudi igračo ali slikanico. Sam naj odloči, kaj bo (glede na vreme!) oblekel.
Dokler nismo povsem prepričani, da je otrok vrtec sprejel, bodimo z vzgojitelji v vsakodnevnem stiku. Upoštevajmo tudi, da nas bo otrok doma morda več časa zahteval zase. Čas pred spanjem naj bo prednostno namenjen sproščenemu pogovoru in crkljanju; s pravljicami za lahko noč pa bomo nadaljevali kasneje.
Pa za šolarje?
Kot vedno je potrebno precej pameti že pred odhodom. Ves čas, ko govorimo o šoli, naj bo to iz pozitivnega vidika. Šola naj bo nekaj zabavnega, dobrega in predvsem izjemno pomembnega.
S šolarjem pojdite skupaj do šole in ga nikar ne vznemirjajte, če si ne želi, da bi ga sošolci videli v družbi s staršem. Bodite diskretni, a hkrati pomagajte pri negotovem premagovanju ene najtežjih stopničk v življenju vašega otroka. Držim pesti za vas!
