Ste že slišali za koga, ki za vsak dan svojega življenja ve, kakšno je bilo vreme in kaj je jedel? Ali pa za nekoga, ki zna do zadnje note natančno zaigrati pesem že po prvem poslušanju?
Osebe s sindromom savanta oz. savanti imajo izjemno razvite sposobnosti na določenem področju, ki močno presegajo običajne človeške sposobnosti. Gre za izjemno zanimiv in redek pojav, ki ga psihologija še ni docela raziskala.
Stephen Wiltshire riše Manhattan po spominu. Vir: rostovreview.wordpress.com
Za večino savantov so značilne nevrorazvojne motnje, pogosto so tudi avtistični. Sindrom savanta se lahko pojavi tudi po možganski poškodbi.
Sposobnosti, ki jih imajo savanti, se kažejo na različnih področjih, kot so: hitro računanje, popoln spomin, popoln posluh ali izjemne umetniške sposobnosti. Nekaj primerov sposobnosti savantov:
– sposobnost, da zaigrajo skladbo že po prvem poslušanju,
– sposobnost, da samo na podlagi datuma in letnice rojstva izračunajo, na kateri dan je nekdo rojen,
– sposobnost, da že po hitrem pogledu natančno preštejejo število kovancev, ki so padli na tla,
– sposobnost, da po enem opazovanju do popolnosti poustvarijo umetniško delo,
– sposobnost pomnjenja dolgih verig števil (kot je denimo število pi).
Jason Padgett je pridobil sindrom savanta po poškodbi možganov in od takrat vidi svet v geometričnih fraktalih, ki jih lahko tudi do potankosti nariše. Vir: crixeo.com
Sindrom savanta ni uvrščen med motnje duševnega zdravja in je zelo zanimiv za psihologe, saj bi lahko z njegovim boljšim razumevanjem pomagali prebuditi speče sposobnosti človeških možganov.
Zakaj se pojavi sindrom savanta?
Študije kažejo, da je možno sindrom “sprožiti” z magnetno stimulacijo možganov, ki zavre delovanje določenega dela možganov. Hipoteza, ki stoji za tem, pravi, da savanti dostopajo do “nižje ravni” informacij, še preden jih možgani razvrstijo in procesirajo.
Z drugimi besedami, ti posamezniki morda dostopajo do “surovih podatkov” hitreje kot ostali ljudje, ki pridemo do informacij šele, ko so bile te procesirane v različnih predelih možganov.
Petletna Iris Grace Halmshaw s sindromom savanta, ki slika kot Monet. Vir: edition.cnn.com
Obstaja tudi “pridobljeni” sindrom savanta, ki se razvije po možganski poškodbi ali bolezni. V enem od primerov je 3-letni otrok po tem, ko je prebolel meningitis, postal glasbeni genij. Pri takšni naključno pridobljeni genialnosti pa običajno upadejo druge sposobnosti, ki jih je imela oseba pred nezgodo ali boleznijo.
Se v vsakem od nas skriva speči savant?
Sposobnosti savantov ostajajo zavite v tančico skrivnosti, vendar so psihologi mnenja, da imajo ti posamezniki močno razvite zaznavne sposobnosti, ki vodijo v skoraj naravno “védenje”. Te sposobnosti se lahko do neke mere pokažejo pri ljudeh, ki so doživeli poškodbo možganov, kar namiguje na to, da jih ima morda vsak izmed nas.
A preden se začnete tolči po glavi v upanju, da boste dobili kakšno savantsko sposobnost, se spomnite dejstva, da so se človeški možgani z razlogom razvili tako, kot so se. Verjetno obstaja razlaga, zakaj večina ljudi nima savantskih sposobnosti.
Preveč neurejenih podatkov v možganih morda res vodi v izjemen talent, s katerim savanti navdušujejo svet okoli sebe, ampak imajo zaradi svojega sindroma lahko precej težav na drugih življenjskih področjih.
Več primerov posameznikov s savant sindromom si lahko ogledate v spodnjem videu.
Pripravila: Tanja Žuvela
Uvodna fotografija: Mother Nature Network
