Pred leti je zaživel en in edini portal, ki je primerjal cene živil med slovenskimi trgovci, pa še ta danes ne deluje več. Internetni viri navajajo kar nekaj raziskav in razlik, vendar zagotovo že sami opazite razliko v cenah. Tokrat se lotevamo nekaterih primerjav in iščemo skrito prodajno teorijo različnih trgovcev.
Naše denarnice pokajo po šivih od nalepk in kartic
Trgovci so se domislili zvite igre zbiranja pik, s katerimi bi pritegnili čim več kupcev. Nudijo kar nekaj ugodnosti, obenem pa kupca spreminjajo v osnovnošolca, ki zbira nalepke in jih lepi v album. Povsod nas sprašujejo, če zbiramo nalepke in uporabljamo njihove kartice. Kartice zvestobe uporabljajo Tuš, Mercator, DM, Spar, E.Leclerc in verjetno tudi kakšen drug trgovec z živili. Nalepke delijo v Mercatorju in celo na Petrolu. Kako se kupec počuti, ko brska med karticami zvestobe in lepi nalepke? Kaj pa tisti, ki na blagajni stojijo v dolgi vrsti za njim in čakajo, da v prepolni torbici najde kartico zvestobe?
Kmalu bodo v naših denarnicah samo še kartice in nalepke različnih trgovcev. (Vir: Smedia)
Dnevi, namenjeni popustom
Vsak trgovec si želi pritegniti čim več kupcev. Povečini so njihove televizijske reklame neizvirne, dolgočasne in narejene na prvo žogo. Seveda obstajajo izjeme. Vsak trgovec tudi ponuja dneve, ko imajo zvesti kupci nekoliko več popusta – dvojne pike, upokojenski popust, vesele urice in še kaj. Ob teh dnevih lahko dejansko prihranite kar nekaj denarja. Vendar morate budno spremljati vse akcijske dneve v različnih trgovinah in jih primerjati s svojimi potrebami po nakupovanju živil.
Kakšna je cena za lepo trgovino?
Če pustimo subjektivno oceno ob strani, so večje Mercatorjeve prodajalne najlepše urejene. Dobro so preučili psihologijo kupcev in preuredili svoje trgovine (vsaj večje) v prostore, kjer se človek z veseljem zadrži nekoliko dlje. Kupčevo počutje je zelo pomembno in nakupovanje je že res lahko tudi doživetje, kot pravijo sami zase. Vendar pa že brez primerjave vsakdo ve, da vrečka hrane v Mercatorju stane več kot kje druge. Po nekaterih raziskavah (vir: pozitivke) je cena Mercatorjevih izdelkov kar 40 odstotkov višja kot v Hoferju. Konec meseca se to kar dobro pozna.
Kako naj branjevka deli nalepke?
Kupovanje na tržnici ni nujno najcenejše, je pa v večini primerov najbolj kakovostno in etično. (Vir: wisegeek)
Le kako naj branjevke delijo nalepke in vam dihajo za vrat z zbiranjem pik? Dobra branjevka svojim zvestim kupcem odmeri dobro mero in to je njen popust za zvestobo.
O tem, kako so plačani kmetje, kadar svoje izdelke prodajajo večjim trgovcem, ne bomo ugibali. Tudi zdrava pamet nam pove, kaj se dogaja, če v trgovini kupimo česen iz Kitajske, ker je cenejši od slovenskega. Kitajska je res daleč, če pa vračunamo še stroške prevoza, je jasno, da marsikateri slovenski kmet rajši ne posluje z velikimi trgovci, saj so zaslužki mizerni. Kadar kupujemo na tržnici, torej skrbimo, da denar dobijo kmetje in ne trgovci.
Zelenjava na tržnici sicer ni najcenejša, je pa zagotovo najbolj kakovostna. Obstaja tudi prostovoljni projekt Nakupujmo skupaj, kjer so zagotovljene zelo zmerne cene ekoloških pridelkov slovenskih pridelovalcev. Če se ozirate na zdravje in moralo, vam kupovanje na tržnicah zagotovo ni tuje.
Neosebne, puste in cenejše trgovine
Nekateri nakupovalni centri so popolnoma neosebni, dolgočasni in nič kaj preveč mikavni. A s tem zmanjšajo stroške urejanja trgovine in število zaposlenih v trgovini, zaradi česar so lahko tudi cene izdelkov veliko nižje. Tukaj spet pride na plan vprašanje, kakšen je odnos do zaposlenih (pred meseci je po spletu krožila izpoved trgovke, ki je pojasnila dogajanje v trgovini). Če vam nakupovalna izkušnja ne pomeni veliko, boste v teh trgovinah zagotovo precej prihranili.
Višja cena ni nujno zagotovilo kakovosti
Slovenci smo navezani na Mercator, ki ima tudi dobro čustveno prodajno strategijo, ki privablja kupce. Vendar pa to še ne pomeni, da imajo boljše izdelke od preostalih trgovcev. Načeloma velja, da je Mercator najdražji ponudnik živil. Po drugi strani sta “nizkocenovca” Hofer in Lidl znana po zelo visoki kakovosti nekaterih izdelkov. Spar pa velja za zlato sredino.
