Vsak dan naletim na nov članek, kjer so na dolgo in široko opisane vse pasti in nevarnosti objavljanja otrok na internetu.
Pod vsakim takim člankom se oglasi na stotine mamic, ki se strinjajo z zapisom.
Hkrati pa vsakič, ko odprem Instagram, vidim same fotografije pol nagih malčkov, otrok na kahlici ali pobruhanih dojenčkov.
Kje je meja? Je objavljanje otrok na internetu res tako nevarno? Ali je v resnici OK objaviti karkoli – tudi gole in sramotne fotografije otrok?
Moje mnenje je, da nič od tega ni res.
Starši se pri objavljanju fotografij najpogosteje bojijo, da bi kdo te fotografije uporabljal v nečiste namene. A marsikdo pozabi, da istemu tveganju svojega otroka izpostavijo vsakič, ko zapustijo svoj dom. Kjerkoli in kadarkoli lahko kdorkoli fotografira ali snema vas ali vašega otroka in s posnetki počne, karkoli se mu zahoče.
Otrok pred zlorabo ne bomo zaščitili s tem, da jih ne bomo objavljali na spletu. Pred zlorabo jih lahko zaščitimo s pogovorom, izobraževanjem in zagotavljanjem varnega okolja.
Osebno se ne bojim niti, da bi v prihodnosti sošolci zafrkavali mojega sina zaradi objavljenih fotografij. Sama sem prelistala vse albume s fotografijami iz svojega otroštva, pa nisem našla niti ene, ki bi bila tako sramotna kot tiste, ki sem jih pri 13 letih na Facebooku objavila sama.
In konec koncev dandanes večina staršev objavlja fotografije svojih otrok, zato sem mi res ne zdi, da bo to v generaciji naših otrok razlog za posmeh.
Meni osebno se zdi problematičen samo en tip fotografij. To so ponižujoče fotografije otrok. Sem štejem otroke na kahlicah, pokakane in/ali pobruhane otroke, kakce in gole fotografije (ki jih je mimogrede tudi prepovedano objavljati in spadajo pod otroško pornografijo).
TO so fotografije, ki jih lahko zlorabijo perverzneži, TO so fotografije, zaradi katerih bodo nekega dne zafrkavali vaše otroke. Jaz ne objavim niti fotografije, na kateri je moj otrok “zgoraj brez”, pa čeprav je fantek.
Sama se vsakič, preden objavim fotografijo, vprašam eno samo stvar. Ali bi jo objavila tudi, če bi bila na njej jaz? Bi objavila fotografijo sebe, kako hodim po ulici? Seveda! Bi objavila fotografijo sebe, ko jem kosilo? Zakaj pa ne!
Bi objavila svojo golo fotografijo? Ne. Bi objavila fotografijo sebe, ko sedim na školjki? Nikoli. Bi objavila svoje bruhanje? Nope!
Vem, da znajo biti tudi takšne fotografije prisrčne – ampak naj so prisrčne v domačem albumu, ne pa na spletu, kjer so na voljo tisočim ljudem. Ker naši otroci bodo nekega dne iskali službo in nihče si ne želi, da bi bodoči delodajalec videl fotografijo njihovega lulčka ali pa pokakane ritke.
