Ko sem rodila, sem nekaj mesecev želela samo mir. Ob sebi sem želela samo partnerja in dojenčka. Ure in ure sem samo dojila, spala in jedla.
Ko pa so minevali meseci, pa sem si bolj in bolj želela tudi družbe drugih mamic. Saj sem imela prijateljice od prej, a naš odnos ni bil več isti. Nismo imele več skupnih tem za pogovor. Niso razumele mojih težav. In že med nosečnostjo sem se z vsemi počasi začela oddaljevati.
Po porodu sem rabila nasvete, podporo, želela sem se potožiti komu, ki bi me razumel. Nekomu, ki je na istem. A tega nisem imela. Nisem poznala skoraj nobene mlade mamice, s tistimi, ki pa sem jih poznala, pa se nisem mogla poistovetiti.
Večina mlajših mam živi pri starših ali pa jim vsaj ves čas pomagajo in ne živijo s partnerjem. Jaz sem že od začetka živela tako kot vse druge starejše mame. S partnerjem sva živela sama, sina sem čuvala samo jaz, nisem se zanašala na starše, partner pa je delal. Težave, s katerimi sem se soočala, so bile tako res drugačne od težav drugih mlajših mamic.
A tudi s starejšimi mamicami se nisem mogla povezati. Nekaterim sem se zdela mlada in so me obsojale, že preden so me spoznale. Nekatere so bile toliko starejše, da se jim je zdelo, da nimamo nobenih skupnih lastnosti. In tako sem bila dolgo časa sama. Vsega sem se morala naučiti sama. Za nasvete sem se lahko obrnila samo na internet. Tudi Johan ni imel nobene družbe.
Šele ko je imel sin že eno leto, sem spoznala čudovito skupino mamic s skupnimi interesi. Vse so bile blogerke, odprte, tople, neobsojajoče.
In med njimi je bila tudi moja zdaj najboljša prijateljica. Šele zdaj vidim, kako zelo sem to potrebovala. Ima isto starega sina, zato se skupaj podpirava na poti materinstva. Obe delava, piševa blog in skrbiva za družino. Soočava se z enakimi izzivi, razmišljava podobno in motijo naju iste stvari. Ko mi je težko, jo lahko vedno pokličem in se ji potožim. Vedno ima nasvet ali vsaj tolažbo. Če to ne pomaga, pa greva skupaj z otroki na igrišče, kjer se sinčka skupaj igrata, midve pa imava čas za klepet.
Ko pa je za nama res težek dan, pa pustiva otroke z očeti in greva na kozarec vina in ena drugo prepričujeva, da je trma pri otrocih samo faza, ki bo zdaj zdaj minila.
Mami prijateljice so res neprecenljive. Materinstvo je težko in nekaj najboljšega je, če poznaš ljudi, ki stopajo po isti poti in te podpirajo.
