Ko sem zanosila pri sedemnajstih letih, mi je veliko ljudi reklo, da je mojega življenja konec. Da je konec zabav, konec brezskrbnosti, konec mladosti. Da me zdaj čakajo samo še plenice, neprespane noči, otroški jok in skrbi.
Ko sem to ves čas poslušala, sem to potihem začela verjeti tudi sama.
Ampak v resnici lahko kaj takega izreče samo nekdo, ki nima otrok. Zdaj, ko sem mama, vidim, da prej niti vedela nisem, kaj je življenje. Nisem imela cilja, nisem imela motivacije, nisem vedela, za kaj bi se trudila.
Vsako jutro sem se zbudila sama in vsak večer sem zaspala sama. Zdaj nisem nikoli več sama. Zdaj vem, da si želim biti vzor svojemu sinu. Zdaj imam vsak trenutek razlog za srečo. Imam zdravega otroka in partnerja, ki me ljubi.
Zakaj za vraga naj bi to pomenilo konec življenja? Ker ne morem iti na zabavo vsak petek? Ker ne morem spati do dvanajstih?
Ko najdeš pravi smisel in pomen življenja, si teh stvari sploh ne želiš več. Ni zabave, ki bi bila vsaj približno tako čudovita, kot je večer, ki ga preživim v objemu mojih dveh fantov. Zakaj bi prespala dopoldne, ko pa je življenje tako čudovito?
Ja, seveda materinstvo ni samo zabava in sreča. Pridejo skrbi, težki trenutki in naporni dnevi. Nisi več odgovoren samo zase, ampak si odgovoren tudi za otroka, ki je popolnoma odvisen od tebe. A tudi v najtežjih dnevih ti otrok pokaže smisel, srečo in ljubezen.
Ko sem s sinom, je vsak dan poseben, vsak dan se zgodi nekaj novega. Vsak sprehod je pustolovščina, med katero se učiva, se smejeva in počneva norčije. Tudi če imam najslabši dan, me njegov iskren nasmeh spravi v dobro voljo.
Sin mi je pokazal, kako posebni so lahko majhni trenutki sreče. Zdaj me v dobro voljo spravijo stvari, ki ji prej nisem niti opazila. Metuljček, ki poleti mimo naju, pes, ki ga srečava na sprehodu, traktor, ki se pelje mimo, držanje za roke in mali poljubčki.
Ne potrebujem več velikih načrtov, zabav in potovanj, da bi se imela lepo. Prav vse je lahko razlog za srečo. In naj zveni še tako pocukrano – svet, ki je bil prej siv, je zdaj v barvah mavrice.
Vsak dan se zbudim srečna, z otrokom je vsaka sekunda zabava, vsak sprehod je pustolovščina, vsako jutro je v zraku pričakovanje in navdušenje. Vse je dobilo svoj pravi pomen. Moje življenje se z otrokom ni končalo. Šele začelo se je.
