Po mleko na kmetijo ali v trgovino?

O homogeniziranem in osiromašenem industrijskem mleku, ki je za zdravje vse prej kot dobro, je bilo že veliko napisanega. Veliko bolj priporočljivo naj bi bilo nehomogenizirano, domače mleko, ki ga dobite na kmetijah ali dandanes tako priljubljenih mlekomatih. A dejstvo je, da je mleko iz mlekomatov žal veliko manj varno kot mleko, ki gre skozi industrijsko proizvodnjo. Ker slednje termično obdelajo, neprestano vzorčijo in so analize veliko širše, surovo mleko s kmetije pa je izpostavljeno veliko manj kontrolam, saj nobena kmetija finančno ne bi preživela neštetih analiz.

Podobno velja za druga živila, ki so v velikih industrijskih obratih pregledana po veliko širših kriterijih. Zato si ni treba zatiskati oči pred dejstvom, da smo uporabniki domačega mleka zelo verjetno kdaj spili tudi kakšne aflatoksine, ki so bili v hrani krave, katere leko pijemo. 

Prof. dr. Igor Vojtic, direktor mariborskega območnega urada Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in namestnik predsednika Sveta za varno hrano, pravi: “Mleko iz mlekomata je surovo mleko, njegova varnost za zdravje pa je odvisna tudi od tega, kako nosilec dejavnosti opravlja notranje kontrole. Ne gre samo za okužbe z aflatoksinom, kot se spomnite, smo mlekomate zapirali tudi zaradi listerije. Na vsakem je sicer opozorilo, da je mleko priporočljivo prekuhati. Ali boste to storili, je stvar vaše odločitve, ker vam nihče ne more odreči svobode, da spijete surovo, če tako želite. Pogostost vzorčenja mleka v teh malih obratih ni predpisana – nosilec dejavnosti se sam odloči, kako pogosto bo izvajal notranji nadzor.” 

Inšpektorji nadzirajo pogostost vzorčenja in se strinjajo s številom nadzorov ali pa določijo večjo frekvenco analiz, če to narekujejo okoliščine. To je odvisno tudi od tega, ali so se v preteklosti že pojavljala odstopanja od pričakovane varnosti. Nekateri živali krmijo s travno silažo ali senom, pri katerem ni možnosti za okužbo z aflatoksini. In seveda je pričakovati, da ko se začne krmiti s koruzo, kjer možnost okužbe obstaja, začnejo pogosteje vzorčiti. Seveda pa je nerealno pričakovati, da bi na kmetijah to delali vsak dan. Nerealno je tudi misliti, da občasna testiranja lahko detektirajo vse snovi, ki jih v nekem živilu ne bi smelo biti.

Še nekaj osnovnih higienskih priporočil pri nakupu mleka iz mlekomata, da bi s tem v največji meri zmanjšali zdravstvena tveganja, povezana z uživanjem mleka iz mlekomata in/ali z uživanjem mlečnih izdelkov, narejenih iz mleka iz mlekomata:

  • Pri načrtovanju nakupa mleka iz mlekomata je najbolje, da se le – ta opravi tik pred vrnitvijo domov. Zagotoviti je treba hladen transport.
  • Če načrtujete nakup mleka iz mlekomata s svojo steklenico, je treba steklenico in zamašek pred nakupom dobro oprati.
  • Za nakup mleka iz mlekomata je priporočena steklenica iz stekla čim bolj enostavne oblike in s širokim ustjem, predvsem zaradi lažjega čiščenja.
  • Pri točenju mleka iz mlekomata v steklenico upoštevajte navodila na mlekomatu. Po končanem točenju je treba stekle ico z mlekom čim prej umakniti z izdajnega mesta. Steklenico dobro zaprite z zamaškom.
  • Mleko v steklenici je treba čim prej shraniti v hladilniku. Primerna temperatura za shranjevanje mleka iz mlekomata je 4°C ali manj.

Surovo mleko iz mlekomata sicer ni priporočljivo za uživanje osebam z oslabljenim imunskim sistemom in nosečnicam. Tako mleko je sicer res najbolj hranilno, a pijemo ga lahko le, če smo povsem zdravi. Sicer pa mu stopnjo varnosti enostavno lahko zvišamos pasterizacijo, ki uniči vegetativne celice bakterij, ki so morda prisotne v mleku. Mleko zgolj za 20 do 40 sekund izpostavite temperaturi 74 do 76 stopinj Celzija (mleko segrejete ravno toliko, da ne zavre). Gre za razmeroma mil postopek, pri katerem se ohranijo hranilne snovi te tako v maščobi kot tudi v vodi topni vitamini. Iz pasteriziranega mleka lahko doma naredite tudi kislo mleko, saj s postopkom niste uničili mleknokislinskih bakterij.

 

Še nekaj o mleku:

 

O avtorju/-ici