Laura McDonnell je mlada biologinja iz kanadskega Montreala. V članku za kanadski časopis The Walrus je razložila, zakaj ne jé več rib. Njeni razlogi so zanimivi še zlasti zato, ker kot znanstvenica pozna ribe bolje kot večina ljudi.
Laurin glavni pomislek je napačno označevanje, ki je neobvladljiva svetovna težava. Samo en primer, ki ga je navedla: “Ameriška okoljska odvetniška družba Oceana je nedavno zbrala ugotovitve 200 študij in sklenila, da je bila petina od 25 700 vzorcev morske hrane iz 25 držav nepravilno označena.”
Vemo, kaj imamo na krožniku? Vir: kadalunavu.com
Napačno označevanje ni samo neetično, temveč tudi nevarno. Nekatere ribe vsebujejo strupe in zato moramo z njimi v kuhinji pravilno ravnati. Lahko imamo alergijo na nekaj, kar na izdelku ni označeno in ne vemo, kaj točno jemo.
Naslednji pomislek mlade biologinje je plastika. V oceanih je ogromno plastike, ki smo jo tja odvrgli ljudje – ocenjujejo, da 244 milijonov kilogramov. Ribe pač ne morejo drugače, kot da jo pojedo. Nekatere raziskave so pokazale, da ribam celo bolj ustreza plastika kot prava hrana.
Kako vam je ob misli, da jeste ribo, ki je zaužila plastične delce iz vaše kozmetike?
Na ribjem meniju so pogosto delci plastike. Vir: fastcompany.com
Mlada biologinja Laura ni edina, ki se je odločila, da črta morsko hrano s svojega jedilnika. Znana morska biologinja Sylvia Earle je prav tako opustila ribjo hrano. K temu jo je spodbudil strm padec števila rib v oceanih, ki mu je kot raziskovalka priča že celo življenje.
Biologinja Laura McDonnell spodbuja ribojedce, da si začnejo zastavljati vprašanja o tem, kaj je na njihovem krožniku. Samo tako bodo lahko izvedli pritisk na industrijo, ki očitno ribari v kalnem.
Pripravila: Tanja Žuvela
Uvodna fotografija: National Public Radio
