Si želite, da bi se lahko učili hitreje in bolj učinkovito, pa ne veste, kako? Večina ljudi pozabi večino snovi, ki so se je učili v času šolanja. Zapomnimo si namreč zgolj tisto, kar nam res pride prav in kar dnevno ponavljamo. Vseeno pa si morda želite razširiti svojo splošno razgledanost, se naučiti tujega jezika ali zgolj obnoviti znanje, obenem pa si vse tudi zapomniti.
Kako delujejo možgani?
Čeprav marsikdo meni, da možgani delujejo po principu nalaganja znanja in polnjenja v nedogled, v resnici ni tako. Naši možgani niso kot neskončno velika posoda, temveč način shranjevanja informacij deluje bolj po principu preluknjane posode. V posodo nalivamo vodo (znanje, informacije), posoda pa ima luknje kot prha oziroma tuš. Vse, česar ne uporabljamo, odteče.
Načeloma so tudi vsi naši spomini shranjeni v nekakšni spirali – sprva je spomin zelo živ in obujamo ga pogosto. Nato se premika na del spirale, ki je vedno bolj oddaljen in spomin je vedno manj živ. Ta proces se nadaljuje, dokler spomin na nek dogodek ali znanje preprosto ne izgine. Če si želite torej zapomniti več, morate informacije in znanje ohranjati žive, drugače bodo odtekli kot voda iz posode, ki pušča, ali zdrseli po spirali v neskončnost pozabe.
Učna piramida razkriva razliko med aktivnim in pasivnim učenjem in možnostmi, da si nekaj resnično zapomnimo. (Vir: Smedia)
Kako si zapomniti 90 % vsega, česar se učite?
V 60. letih prejšnjega stoletja je nastala tako imenovana učna piramida (Learning Pyramid), ki naj bi jo odkrili na ameriškem NTL inštitutu, ki se ukvarja z uporabnimi vedenjskimi znanostmi. Piramida nazorno prikazuje, kako se ljudje učimo in kako si zapomnimo naučeno znanje.
Kako je možno, da si nekateri zapomnijo več od drugih? Z izjemo genijev in ljudi s fotografskim spominom možgani vseh delujejo po principu vedra, ki pušča. Torej moramo zajeziti informacije, preden odtečejo. Kako to storiti? Na podlagi piramide, ki prikazuje koliko naučenega si zapomnimo, izvemo naslednje:
• Zapomnimo si samo 5 % tistega, kar poslušamo na predavanjih in v šoli
• Zapomnimo si samo 10 % tistega, kar preberemo iz učbenikov, knjig in člankov
• Zapomnimo si 20 % tistega, česar se učimo iz interaktivnih virov (zvočno in vizualno, torej video posnetki, filmi, aplikacije in podobno)
• Zapomnimo si 30 % tistega, kar smo videli kot prikaz oziroma je bilo demonstrirano (tega se dobri učitelji še kako zavedajo, zato pogosto prikazujejo učeno snov)
• Zapomnimo si 50 % tistega, česar smo se učili med skupinskim pogovorom oziroma timskim delom
• Zapomnimo si 75 % tistega, kar smo vadili in poglabljali (torej, če predavano snov ponovite v 24 urah po predavanju, si boste zapomnili največ 75%, pa še to zgolj, če boste obravnavano snov večkrat utrjevali)
• Zapomnimo si kar 90 % tistega, kar uporabimo nemudoma ali pa to znanje prenesemo drugim
Torej, če si želite zapomniti večino naučenega, imate dve možnosti – ali novo znanje nemudoma uporabite v praksi ali pa z njim opremite še nekoga. Če boste učili druge ali pa se o novem znanju takoj pogovorili z nekom, si boste zapomnili bistveno več, kot če bi samostojno utrjevali snov.
Čeprav se morda zdi, da gre za dolgotrajen proces, ni res. Če boste vsako znanje takoj uporabili, boste prihranili precej časa, ker se vam iste stvari ne bo treba učiti večkrat.
