Premnogim zvezam in odnosom zada nepopravljive posledice. Nesposobnost in nepripravljenost za odkrit pogovor bosta zvezo neizogibno skrhala in vzela zaupanje, večni temelj vsakega zdravega odnosa.
Molk je pravzaprav najhujša kazen, pravo mučenje tako za tistega, ki molči, kot za tistega, ki so mu stvari zamolčane. To se ne dogaja le v partnerskih odnosih, pač pa tudi v odnosih staršev do svojih otrok, ki tišino uporabljajo kot način vzgoje. Otrok pa molk razume izrazito negativno. Čuti se neupoštevan, ignoriran, nesprejet, kar negativno vpliva na občutek lastne vrednosti.
Zakaj na problem reagiramo z molkom, ignoranco? Morda se to na prvi vtis zdi najbolj eleganten in najprimernejši izhod iz težav, a je to stališče daleč od resnice.
Zavedati bi se morali, da je molčanje resnično strupen način spopadanja s težavami. Slovenci imamo zelo slabo razvito kulturo medosebne komunikacije, kar nas uvršča na vrh lestvice samomorilnosti v Evropi.
Če molčimo, najbolj škodujemo sami sebi, saj si lahko v glavi ustvarimo pravi scenarij, ki z realnostjo nima dosti veze. Ker ni komunikacije, o stvareh sklepamo glede na sebe in svoje razmišljanje projiciramo na drugo osebo. Tako zastajamo, ne napredujemo v odnosu in notranji črv dvoma nas vse bolj razjeda. Tišina zmeraj zatre možnost razrešitve problema in stopimo korak nazaj.
Odkrit pogovor o najglobljih čustvih skoraj nikoli ni lahka stvar, a na dolgi rok si bomo veliko olajšali, če se pripravimo do tega. Nič ni bolj osvobajajočega kot iskreno povedati, kako se počutimo. Pogovor navsezadnje omogoči, da iz nesmiselnih življenjskih situacij pogumno izstopimo. Če bomo nadaljevali z molčanjem, se ne bomo mogli prepričati niti o tem.
Pripravila: Tamara Podlesnik
