Strupena pozitivnost je nov pojav. Izvira iz podobe “lepega življenja” na družbenih omrežjih in širjenja ozaveščenosti o duševnem zdravju. Vse večja skrb za duševno zdravje je odlična, ampak ali je šlo vse skupaj že predaleč? Ali se za našimi poskusi razveseliti vsakega žalostnega človeka in umiriti vsakega tesnobnega dejansko skriva strupena pozitivnost?
Aplikacij, kot je Instagram, ne moremo odpreti, ne da bi nas bombardirali citati o pozitivnosti, ki govorijo o tem, da je “sreča izbira” ali zapovedujejo “samo dobre vibracije”. Tudi če so te drobne izjave objavljene z dobrimi nameni, so v resnici naivne. Duševne bolezni ne moremo pozdraviti s pozitivnostjo, tako kot fizične bolezni običajno ne zdravimo (le) z zdravim življenjskim slogom. Obstajajo štirje primeri strupene pozitivnosti, ki jih razkrivamo v nadaljevanju.
Nedolžni napisi imajo lahko negativne posledice, če smo z njimi bombardirani z vseh strani …
1. Minimaliziranje
Minimaliziranje je metoda, ki se uporablja za zmanjšanje pomena nečesa. Strupena pozitivnost se pogosto skriva v klišejskih citatih in praznih nasvetih, ob katerih se zdijo naši resnični občutki nepomembni. Strupena pozitivnost nam daje vedeti, da naše težave pravzaprav sploh niso tako težke, kot mislimo, da so.
Čeprav z objavo takega sporočila nihče ne misli nič slabega, pa ne razume, kaj nekdo zares doživlja, če misli, da bo optimizem vse pozdravil.
2. Primerjava z drugimi
“Ne moreš biti žalosten, poglej, kako dobro se imaš! Življenje drugih je veliko slabše!” Takšne izjave so primeri strupene pozitivnosti, ki je skrita v primerjavo z drugimi in nakazuje, da je mogoče vsa čustva in okoliščine razvrstiti na lestvici.
Strupena pozitivnost nas vodi v primerjanje, kako super je naše življenje pravzaprav v primerjavi z nekom drugim. V resnici pa ni mogoče primerjati nobene življenjske preizkušnje s preizkušnjo nekoga drugega, saj vsakdo doživlja življenje in svoje občutke na drugačen način.
Dovolite si živeti svoja čustva, tudi če se svet okrog vas utaplja v (navidezni) pozitivnosti.
3. Sramotenje negativnosti
Gre za izključevanje nekoga iz družbe, ker ni ves čas srečen in lahkoten. Nekateri se zaradi tega trudijo na silo oddajati “pozitivne vibracije”, v svojem pretiravanju s “srečo” pa zanikajo svoja resnična čustva. Ta vrsta pozitivnosti je izjemno strupena in bi morali ljudi, ki jo prakticirajo, odstraniti iz svojega življenja.
4. Skrivanje občutkov
Ko se strupena pozitivnost prikrade v naše življenje, morda ugotovimo, da smo začeli nadzorovati svoje vedenje samo zato, da bi se vključili v družbo “pozitivnih” in “srečnih”. Prav je, da se kdaj počutimo žalostno ali potrto, tudi če se preostanek sveta počuti odlično. Nihče ne bi smel skrivati svojih resničnih čustev samo zato, ker ga družba muči z lažno idejo o srečnem, pozitivnem življenju.
Pripravila: Tanja Žuvela
Vse fotografije, vključno z uvodno: Pixabay
