Odtujenost sorojencev je presenetljivo pogost pojav. Obstaja več razlogov, zakaj vezi med njimi razpadejo. Včasih se lahko otroška dinamika prelevi v zamero v odraslosti. Včasih se bratje ali sestre zavejo, da nekoga v resnici nikoli niso imeli radi in ne vidijo razloga, da bi še naprej ostali v stiku. Jabolko spora so lahko tudi potrebe starajočih se staršev ali dedovanje.
Razlogi za odtujenost med sorojenci so lahko različni.
Ko je psiholog z Univerze v Pittsburghu Daniel Shaw, ki preučuje sorodstvene odnose pri otrocih, razpravljal o svojih raziskavah v radijskih oddajah, je prejel veliko klicev odraslih, ki so želeli govoriti o svoji bolečini zaradi razpada odnosa s sestro ali bratom.
“Nekaj se je zgodilo in nikoli si niso oprostili, zato so me klicali, da bi se pogovarjali o tem, kako so se odločili odpustiti ali kako niso govorili 20 ali 30 let.” Nekateri pred drugimi ljudmi prikrijejo svojo odtujenost, ker je je o njej težavno ali nerodno razlagati.
Konflikt se lahko začne že v otroštvu.
Kako nastane konflikt med sorojenci
Bratje in sestre se borijo, jezni so zaradi kraje igrač ali prestopanja nevidnih meja na zadnjem sedežu avtomobila. “Sposobnost boja s sorojencem in reševanja teh konfliktov je lahko pomemben razvojni dosežek,” pravi psihologinja z Univerze v Illinoisu Laurie Kramer. Sorojenci, ki se nikoli ne naučijo obvladati teh konfliktov, so najbolj ogroženi za odtujenost v odraslosti, pa pravi Katherine Conger, direktorica raziskovalne skupine Family research group na kalifornijski univerzi v Davisu. “Nimajo spodbude, da bi ostali v stiku. Preprosto želijo ostati na razdalji,” razlaga.
Obstajata dva osebnostna tipa, ki sta na videz nagnjena k odtujitvi od sorojenca: tisti, ki so izredno sovražni, in tisti, ki jih Jeanne Safer, newyorška psihoterapevtka, imenuje “zbiralci zamer“. “To so tisti, ki pravijo: ‘Nikoli se mi nisi zahvalil(/-a) za rože, ki sem ti jih podaril(/-a) leta 1982. “Ljudje so na to zelo občutljivi,” dodaja.
Dolgo časa odtujeni bratje in sestre bi se v veliko primerih želeli pobotati.
Mama je imela najljubšo ali najljubšega
Do neke mere je kriva evolucija. Bratje in sestre so nagnjeni k rivalstvu, saj med seboj tekmujejo za enega najpomembnejših življenjskih virov – starševsko skrb. Raziskave Karla Pillemerja z Univerze Cornell so pokazale, da ima dve tretjini do tri četrtine mater svojega najljubšega otroka. Kadar je naklonjenost očitna ali pa je tako razumljena, je večja verjetnost, da se bratje in sestre odtujijo.
J. Safer pravi, da ima popolna prekinitev vezi s sorojencem, ne glede na to, koliko si jo nekdo zasluži, resne posledice. Tisti, ki sprožijo proces odtujevanja, pozneje pogosto občutijo globoko obžalovanje. Marsikdo namreč po dolgih letih odtujenosti pravi, da bi se pobotal, če bi se njegov sorojenec opravičil in bil pripravljen začeti odnos na novo.
Pripravila: Tanja Žuvela
Vse fotografije, vključno z uvodno: Unsplash
