Lansko poletje so na Švedskem opazili, da leti znotraj države upadajo, načrti za širitev letališč pa so ponovno pod vprašajem. Zdaj Bloomberg poroča, da se oba pojava dogajata tudi v Nemčiji. Število letov na kratkih razdaljah med nemškimi mesti se je zmanjšalo za 12 odstotkov. Število letov v evropska mesta se je nekoliko zmanjšalo, leti na dolge razdalje pa se niso kaj dosti spremenili.
Na Švedskem in v Nemčiji so opazili trend upada kratkih letov.
Podnebne spremembe v ljudeh spodbujajo občutek sramu zaradi letenja, zaradi česar se nekateri izogibajo eni najbolj onesnažujočih oblik potovanja. Pojav je v Nemčiji najbolj napredoval, potem ko je država doživela niz ekstremnih vremenskih razmer. Pretresalo jo je divjanje neviht in rekorden upad reke Ren zaradi suše.
Bodo letala kmalu nadomestila bolj ekološka prevozna sredstva, kot so vlaki?
Vse več ljudi po Evropi se za potovanja, krajša od štirih ur, poslužuje vlakov. Pri Nemških železnicah (Deutsche Bahn) menijo, da bo letno število potnikov na vlakih na dolge razdalje do leta 2040 doseglo 260 milijonov, kar je skoraj dvakrat več kot v letu 2015. Avstrijski državni železniški prevoznik v pričakovanju naraščajočega povpraševanja medtem dodaja zmogljivosti nočnih vlakov.
Razloge za upad kratkih letov pa lahko iščemo še drugje. Evropska organizacija za varnost zračne plovbe (Eurocontrol) je v novembrskem poročilu o evropskem letalskem prometu zapisala, da so med razlogi za upad nemških notranjih letov stavka Lufthansine posadke, upad prometa v drugih evropskih državah, denimo Franciji in Veliki Britaniji, ter bankrot potovalnega operaterja Thomas Cook.
Prihodnost letalske industrije ni rožnata, saj jo pretresajo tudi pogoste stavke osebja.
Novinar Bloomberga Leonid Bershidsky medtem piše, da bo manj letalskih potovanj na kratkih razdaljah prineslo nekaj dobrega: ker so emisije največje med vzletom in pristajanjem, so krajši leti tisti, ki v ozračje sprostijo največ ogljika. Obenem se sprašuje, ali je sramotenje učinkovit ali pravilen pristop, in predlaga davek za pogoste letalske potnike.
Predlaga pa še eno možnost – morda je napočil čas za usvajanje stare ideje o osebnem trgovanju z ogljikom. Ljudje bi v začetku leta tako dobili enake količine ogljičnih dobropisov, ki bi jih lahko porabili za različne vrste potovanj in porabo energije po enotnem državnem ceniku. Na tak način bi kmalu razumeli, kaj jim osebno bolj ustreza. Potreba po nakupu dodatnih kreditov ali možnost prodaje bi bila še dodatna motivacija.
Se strinjate z njegovo idejo?
Pripravila: Tanja Žuvela
Vse fotografije, vključno z uvodno: Pexels
