Vsak učenec, dijak ali študent na Filipinih mora po novem zakonu, ki je stopil v veljavo prejšnji mesec, posaditi deset dreves, da lahko zaključi šolanje oziroma študij.
Nov zakon je odlična priložnost za mlade, da lahko ukrepajo proti podnebnim spremembam. S to potezo bodo Filipini, kjer primanjkuje dreves, pridobili skoraj dvesto milijonov novih dreves letno.
Na Filipinih močno potrebujejo nova drevesa. Vir: pixabay.com
Filipinski kongresnik Gary Alejano, ki je predstavil predlog zakona, je dejal: “Medtem ko mladim priznavamo pravico do uravnotežene in zdrave ekologije, ni razloga, zakaj tudi oni ne bi prispevali k temu, da bi to postalo naša resničnost.” Na Filipinih vsako leto zaključi šolanje 12 milijonov osnovnošolskih otrok in 5 milijonov dijakov, 500 tisoč študentov pa diplomira.
Po novem zakonu to pomeni 175 milijonov posajenih dreves letno in impresivnih 525 milijard dreves na generacijo. Filipinci, tropski otoški narod, krvavo potrebujejo drevesa, saj so bili njihovi gozdovi v preteklosti močno izkrčeni. Po besedah Alejana bo od te številke preživelo le deset odstotkov dreves, vendar to še vedno pomeni 525 milijonov dreves na generacijo.
Z novim zakonom bi na Filipinih letno pridobili skoraj dvesto milijonov novih dreves. Vir: pexels.com
Nov zakon navaja, da se lahko drevesa sadijo v gozdovih, mangrovah, na področju prednikov, v civilnih in vojaških rezervatih, mestnih območjih, neaktivnih in opuščenih rudnikih ali na drugih primernih lokacijah.
Osredotočali se bodo na sajenje avtohtonih vrst, ki se ujemajo s podnebjem in topografijo območja. Vladna agencija bo vodila študente skozi proces, jih povezovala tudi z vrtci, pomagala poiskati lokacijo za sajenje dreves ter zagotoviti njihovo preživetje.
Kot kaže, so Filipinci uvedli čudovit program, ki bi ga lahko posnemale druge države. Vse, kar mladim daje občutek povezanosti in odgovornosti do narave, je dobro za njeno prihodnost. Ste za, da bi tak ali podoben zakon uvedli tudi pri nas? Katera okoljevarstvena težava je v Sloveniji po vašem mnenju najbolj pereča in bi jo lahko rešili na način, kot se tega lotevajo v Filipinih?
Pripravila: Tanja Žuvela
Uvodna fotografija: Pexels
