Predstavljajte si, da vstopite na postajo podzemne železnice. Namesto da bi videli ljudi, ki čakajo v vrsti pri avtomatu za vozovnice, vidite potnike, ki nosijo vrečke s plastenkami. Morda se zdi kot oddaljena prihodnost, pa vendar se v Rimu dogaja prav to.
Nov program, imenovan “Ricicli + Viaggi” (Recikliraj + Potuj), bo potnikom omogočil, da na postajo podzemne železnice prinesejo plastične plastenke v zameno za digitalne kredite, ki jih je mogoče uporabiti za potniške prevoze.
Program izvajajo na treh točkah v mestu. Če bo uspešen, ga bodo razširili na cel Rim.
Rim, ki je eno najbolj romantičnih in zgodovinskih mest na svetu, ima v zadnjih letih velik problem z odstranjevanjem odpadkov. Mediji poročajo o “odlagališčih odpadkov v plamenih” in “podganah, ki se redijo z odpadki”. Rim je v poletnem času obremenjen tudi z množicami turistov, ki so “primorani krmariti po prepolnih zabojnikih”.
Problematika, s katero se sooča mesto, je celo spodbudilo glavnega zdravnika Rima k izdaji “higienskega opozorila”. Ironično pri vsem tem pa je, da Rimljani plačujejo približno 597 evrov letno za zbiranje odpadkov na osebo, kar je največ v celotni Italiji.
Koliko plastenk torej potrebujemo, da dobimo eno vozovnico za podzemno železnico ali avtobus? Približno 30, saj je vsaka vredna približno 5 centov, vozovnica pa povprečno stane 1,50 evra. In čeprav se nošenje vrečke s 30 plastenkami marsikomu ne zdi zabavna ideja, pa video, ki ga je objavil BBC, kaže, da ljudje s plastenkami čakajo v vrsti.
Podobni programi so se pojavili tudi v drugih večjih mestih, kot je Peking, kjer imajo stroje za odvzem plastenk, ki takoj izračunajo dobropis. Po navedbah podjetja, ki upravlja s stroji, tako reciklirajo 15 000 ton steklenic letno.
Nekateri strokovnjaki sicer dvomijo o sposobnosti rimskega programa Recikliraj + Potuj, da bi lahko bistveno vplival na težave s smetmi v mestu. Vendar pa vseeno ozavešča o pomembnosti zmanjšanja plastičnih odpadkov, ponovne uporabe in recikliranja. Mestne oblasti trenutno preizkušajo program na treh postajah in če bo uspešen, ga nameravajo razširiti na preostali del mesta.
Bi morali podoben program vpeljati tudi v Sloveniji?
Pripravila: Tanja Žuvela
Vse fotografije, vključno z uvodno: Pixabay
