Selektivni mutizem je zelo redka anksiozna motnja, ki se pojavlja pri otrocih. Gre za to, da otrok v določenih situacijah obmolkne in ne more spregovoriti, čeprav si to želi.
Otrok normalno komunicira v njemu poznanih prostorih, denimo doma, kjer se počuti varno. Ko pride v nepoznano okolje, na primer v šolo ali je obkrožen z neznanci, pa so občutki tesnobe preveliki. Strah otroka tako rekoč ohromi, saj povzroči zakrčenje mišic grla, zato obmolkne.

O selektivnem mutizmo govorimo, kadar otrok normalno govori v okoljih, kjer se počuti varno, v njemu nepoznanih situacijah pa obmolkne.
Ta motnja je pogostejša pri dečkih kot pri deklicah. Pojavi se v zgodnji starosti, njeno zdravljenje pa zahteva veliko pozornosti. Kaj je vzrok zanjo?
Pediater iz Univerzitetne bolnišnice v Madridu Iván Carabaño Aguado opozarja, da je selektivni mutizem “vrsta anksiozne motnje, ki je lahko podedovana in jo lahko primerjamo z ekstremno sramežljivostjo”. Mutizem velja za motnjo le v primerih, ko traja več kot mesec dni. Po njegovih besedah je mutizem še vedno prisoten v odraslosti in lahko povzroči resne težave in omejitve na vseh področjih življenja; tako pri srečevanju ljudi kot pri iskanju službe.

Motnja prizadene več dečkov kot deklic.
Nekateri dejavniki, zaradi katerih lahko otrok trpi za to motnjo:
– osebnostne značilnosti: otroci so do te motnje bolj nagnjeni, če so zelo sramežljivi ali zaprti vase;
– učne težave: primanjkljaj na področju učenja se v nekaterih primerih lahko kaže kot jecljanje, zamuda pri učenju jezika in govoru ali pomanjkanje socialnih veščin;
– družinsko okolje: če doma obstaja model izogibanja in je starševski slog enega ali obeh staršev preveč zaščitniški ali avtoritaren, potem lahko otrok razvije selektivni mutizem;
– ureditev šole: avtoritarni ali podcenjevalni učitelj, ki podpira nezdravo tekmovanje in se norčuje iz otroka, lahko poveča verjetnost, da bo imel otrok selektivni mutizem.

Otroka zaradi njegove motnje nikoli ne smemo kaznovati.
Nastanek te motnje lahko povzročijo tudi možni travmatični dogodki. Če sumite, da ima vaš otrok morda selektivni mutizem, ga odpeljite na pregled k strokovnjaku. Otroka, ki je v situaciji, ko ne more govoriti, nikoli ne smete kaznovati, se norčevati iz njega ali mu ne verjeti. To bo simptome le še povečalo.
Otroku izkažite razumevanje in ljubezen. Spodbujajte ga, naj sodeluje z otroki, ki jih ne pozna, in mu pomagajte, da krepi svoja prijateljstva.
Pripravlila: Tanja Žuvela
Vse fotografije, vključno z uvodno: Pexels