Obstajata dve vrsti zaostanka v govornem razvoju pri otrocih. Prva je receptivne narave in je povezana s težavami pri razumevanju jezika. Druga pa je izrazne narave in se nanaša na težave pri besedni komunikaciji. Pri otrocih, ki imajo govorni zaostanek, večkrat zasledimo kombinacijo obeh.
Jezikovne zamude pri otrocih običajno izvirajo iz možganov, vendar so občasno lahko posledica fizične pomanjkljivosti, težav s socialno prilagoditvijo ali učnih težav.

Prej, kot so odkrite težave z govorom, prej se lahko začne zdravljenje.
Nekateri simptomi, ki kažejo na govorno težavo pri otroku:
– odsotnost blebetanja (“otroškega govora”) do približno 15. meseca starosti;
– otrok ne govori do 2. leta starosti;
– nezmožnost oblikovanja kratkih stavkov do 3. leta starosti;
– otrok ima težave s sledenjem navodilom;
– ne reagira, ko drugi govorijo z njim;
– slabo izgovarja ali artikulira besede;
– ima težave pri sestavljanju besed v stavek;
– iz stavka izpušča besede.

Govorni zaostanek je velikokrat povezan s slušnimi težavami.
Glavni vzroki za zaostanek v govornem razvoju pri otrocih so:
– težave s sluhom: običajno je, da imajo otroci s slušnimi težavami tudi težave z govorom;
– avtizem: vsi avtistični otroci nimajo težav z izražanjem, vendar pa je govorni zaostanek včasih povezan z avtizmom;
– nevrološke težave: cerebralna paraliza ali mišična atrofija lahko vplivata na mišice, ki so potrebne za govor;
– okoljski dejavniki: otroci, ki trpijo zaradi zanemarjanja, zlorabe ali izolacije, se lahko težje naučijo govoriti (pomanjkanje komunikacije je v teh primerih včasih selektivno);
– govorna apraksija: to je stanje, ko govorne mišice ne reagirajo na možganske signale.

Otroku že zgodaj začnite brati knjige, saj boste s tem spodbudili njegov govorni razvoj.
Nasveti za starše
Strokovnjaki priporočajo staršem, da se pogovarjajo z dojenčkom takoj, ko se rodi (ali še prej). Tudi drugi dražljaji bodo pripomogli k hitremu razvoju njegovih komunikacijskih sposobnosti. Nekaj primerov:
– z besedami in zvoki se odzivajte na otrokov govor;
– otroku pojte pesmice;
– naglas mu berite knjige (začnite z otroškimi in nato nadaljujete z drugimi, skladno z otrokovo rastjo);
– vedno odgovarjajte na otrokova vprašanja;
– dojenčka naučite imena stvari, tudi ko še ne govori.
Če sumite, da vaš otrok zaostaja v govornem razvoju, se posvetujte s strokovnjakom. Odvisno od vzroka lahko pediatri otroke z govornim zaostankom napotijo k slušnemu strokovnjaku, logopedu, psihologu ali celo socialnemu delavcu. Imejte v mislih, da bo zgodnja diagnoza pripomogla k hitri rešitvi.
Pripravila: Tanja Žuvela
Vse fotografije, vključno z uvodno: Pexels