Vsak starš ima nekje v ozadju prisoten strah, da bi se njegovemu otroku kaj zgodilo. Ko minevajo leta in starši opazujejo otroka, kako raste in se razvija, se začnejo zavedati, da ga bodo nekega dne morali pustiti v svet, ki je poln nevarnosti in v katerem je napad ena od realnih možnosti.
Poznamo različne oblike napadov. Nekateri se zgodijo v šoli, drugi daleč stran od šolskih klopi in šolskega igrišča – v družbi, med sovrstniki, na ulici. Tretja oblika napada je spolni napad. Vsem vrstam napadov je skupno, da v žrtvi pustijo travmo, ki se kaže kot cela paleta čustev, od jeze do sramu, krivde in strahu. Kako pomagati otroku, ki je doživel napad?
Otroku lahko napad popolnoma spremeni pogled na svet. Vir: rd.com
1. Napadi v šolskem okolju
Ne gre le za pretepanje, vrste napada so tudi ščipanje, otipavanje, cukanje za lase, umikanje stola tik preden se nekdo usede. Napad je lahko tudi psihološke narave. Otroku lahko tak dogodek spremeni celoten pogled na svet.
Prva stvar, ki smo jo dolžni narediti, je, da otroka objamemo in ga pomirimo. Jasno mu damo vedeti, da nihče nima pravice napadati sočloveka. Zagotovimo mu, da to nikakor ni njegova krivda.
Nato je na vrsti srečanje z učiteljem. Šola je odgovorna za varnost otroka in očitno ji je spodletelo. Takoj stopite v stik z učiteljem in se dogovorite za sestanek. Čeprav ste jezni, se obdržite pod nadzorom, saj učitelj nima nič z napadom in bi verjetno posredoval, če bi le imel priložnost. Zato se ne spuščajte na osebno raven.
Napad je lahko tudi psihološki. Vir: micheleborba.com
2. Nasilje izven šole
Če je bil otrok žrtev napada na ulici, je to zadeva, s katero se mora ukvarjati policija. Otroka objemite in ga pomirite. Ljudje, ki so bili napadeni naključno, brez razloga, izgubijo občutek varnosti in velikokrat doživljajo posttravmatski stres.
Če je bil napad nasilen in je otrok v njem utrpel poškodbe, bo morda potreboval tudi psihološko svetovanje. Pogovor z neznancem je lahko zelo koristen; svetovalec mu bo pomagal pri spopadanju s travmo in preprečil, da bi ta oblikovala preostanek njegovega življenja.
Žrtev spolnega napada se počuti umazano in osramočeno. Vir: parents.com
3. Spolno nasilje
Ena največjih težav pri spolnem nasilju je sram, ki je lahko zelo močan. Žrtev spolnega napada se počuti umazano, onesnaženo. Morda se počuti tudi krivo. Vaša naloga je, da otroku zagotovite, da ni bila njegova krivda in da ni odgovoren za to, kar se mu je zgodilo. In da zato nima nobenega razloga, da bi se počutil osramočeno ali krivo. Otroka objemite močneje, kot ste ga kdajkoli prej!
Pomembno je tudi, da se odprto pogovarjata o tem, kar se je zgodilo (razen če otrok jasno pove, da tega ne želi). Izraziti mora čustva, ki vrejo v njem: jezo, sovraštvo, strah in gnus. Žrtvi spolnega napada bo v pomoč tudi obisk terapevta, ki je specializiran za področje zlorab.
Pri vsem tem si zapomnite, da mora ostati vaša prioriteta vaš otrok – in ne vi. Zato pogoltnite svoj bes in se osredotočite na zmanjševanje otrokovega strahu in sramu.
Pripravila: Tanja Žuvela
Uvodna fotografija: CNN
