Ko otrok dopolni tri leta, je to velik mejnik. Nenadoma začnemo opažati spremembe v njegovih sposobnostih, toda otroci se razvijajo vsak s svojim tempom. Dopolnjeno tretje leto zato še ne pomeni, da bo otrok že takoj pridobil vse predšolske veščine. Oglejte si mejnike otrokovega gibalnega razvoja, ki se praviloma razvijejo ob koncu tretjega leta.
Otrok pridobiva z gibalnim razvojem vse boljši nadzor nad gibanjem mišic. Gibanje mu omogoča zaznavanje okolice in samostojnost, kar vpliva na njegov razvoj v celoti. Razvitost motoričnih sposobnosti se kaže kot večja telesna moč, usklajenost gibov in natančnost.
Pri gobi motoriki delajo vse večje telesne mišice.
Groba in fina motorika
Ločimo dve ravni gibalnega razvoja: grobomotorične spretnosti, pri katerih delajo velike mišice v trupu, rokah in nogah, in finomotorične spretnosti, kjer gre za majhne in drobne gibe zapestij in rok. Groba motorika nam omogoča hojo, tek, skakanje, sedenje … Veščine fine motorike bodo otroci potrebovali za opravljanje ključnih nalog v šoli in v vsakdanjem življenju, denimo pri oblačenju ali umivanju zob. Za uporabo manjših mišic je potrebno usklajeno delovanje mišičnega sistema in osrednjega živčnega sistema.
Otroci sčasoma dosegajo različne mejnike grobe motorike. Pri tretjem ali četrtem letu so običajno sposobni skakati z dvema nogama. Do sedmega ali osmega leta navadno vozijo kolo brez pomožnih kolesc. Ko govorimo o fini motoriki, so otroci pri petem ali šestem letu običajno sposobni prerisovati oziroma prepisovati oblike in črke ter (pod nadzorom) uporabljati vilice in žlico. Pri devetem ali desetem letu lahko rišejo in brez večjih težav uporabljajo orodja, kot je ravnilo.
Tri leta star otrok zna brcati, metati in ujeti žogo.
Motorične sposobnosti do tretjega leta
Otroci do tretjega leta naredijo resnično velik preskok v razvoju motoričnih sposobnosti, ki so jih imeli še kot dveletniki. Zdaj lahko s pomočjo manjših mišic (fina motorika) počnejo kar nekaj novih stvari. Večina triletnikov se do četrtega leta starosti nauči delati naslednje:
Groba motorika:
– otrok teče in hodi, ne da bi se spotaknil z lastnimi nogami,
– skače in stoji na eni nogi,
– hodi vzvratno in hodi po stopnicah z eno nogo za drugo,
– brcne in vrže manjšo žogo,
– večino časa ujame večjo žogo,
– pleza,
– začne pedalirati tricikel ali kolo.
Finomotorične spretnosti so pomembne pri vsakodnevnem življenju, denimo pri ščetkanju zob.
Fina motorika:
– nariše krog z barvico, svinčnikom ali markerjem,
– se igra se z igračami, ki imajo majhne gibljive dele in/ali gumbe,
– obrača strani knjige eno za drugo,
– gradi s kockami in ustvarja strukture iz šestih ali več blokov,
– odpira zamaške in lahko uporabi kljuko na vratih.
Če vaš otrok redno ne dosega teh mejnikov ali se vam zdi, da se dalj časa spopada z motoričnimi aktivnostmi ter imate pomisleke glede njegovih motoričnih sposobnosti, se posvetujte z otrokovim zdravnikom.
Pripravila: Tanja Žuvela
Vse fotografije, vključno z uvodno: Pixabay
