Zakaj se starši tako težko spoprijemajo z otrokovimi izbruhi jeze? Če staršem ne uspe otroka naučiti želenega obnašanja, se počutijo neučinkovito.
Poleg tega se soočajo z namišljenim ali resničnim obsojanjem okolice, češ da ne zmorejo nadzirati otroka. Starši v takih trenutkih ne vedo, kaj storiti. A nekaj morajo vendarle ukreniti – saj so konec koncev starši.
Če do otrokovega izbruha jeze pride v javnosti in se ob tem počutite neprijetno, celo osramočeno, lahko ljudem enostavno razložite, da je otrok v težavnem obdobju, se opravičite in z otrokom odidete.
Nikar ne popustite otrokovim jeznim zahtevam. Vir: pixabay.com
Izognite se tistemu, kar sproža otrokovo jezo
Pomembno je, da se izognete sprožilcem otrokove jeze. Če je otrok starejši, ga lahko naučite samoopazovanja. Če se sin po šoli ponavadi spravlja na mlajšo sestrico, mu recite: “Vem, da ko prideš iz šole in imaš slab dan, pogosto kričiš na sestrico in se kregaš z njo. Kaj lahko počneš namesto prepiranja z njo?”
Otrok bo morda odgovoril: “No, namesto tega lahko preživim nekaj časa v svoji sobi in poslušam glasbo.” Vaš cilj je, da otrok situacijo, ki v njem sproža jezo, nadomesti z nečim novim, kar ni škodljivo.
Poskrbite tudi, da bodo imeli otroci (sploh mlajši) vedno na voljo dovolj raznolike hrane in počitka.
Kaj storiti, ko ima otrok izbruh jeze? Ponujamo vam nekaj predlogov.
1. Umirite se
Nadzorujte se in ostanite mirni. Sprehodite se okoli hiše, štejte do sto, pokličite prijateljico. Če bo tudi vas prevzela jeza, boste situacijo samo še poslabšali. Zapomnite si, da niste odgovorni za otrokove izbire, ampak kvečjemu za to, kako se vi spopadate z njegovimi izbirami.
Ob izbruhu ohranite mirne živce, lahko tudi samo navzven. Vir: pixabay.com
2. Ne popustite njegovim zahtevam
Če boste med izbruhom jeze popustili otrokovim zahtevam, boste ustvarili vzorec, ki bo poskrbel za samo še več izbruhov. Preprosto povedano, otroka boste naučili, da je najboljši način za to, da nekaj doseže, kričanje in trma.
3. Izolirajte ga
Mlajšega otroka pošljite v njegovo sobo ali v miren prostor, kjer bo imel čas za umiritev – in za to, da se nauči, kako se sprostiti.
Čeprav je otrok jezen, v resnici išče zagotovilo, da ima ob sebi močne starše. Vir: pixabay.com
4. Če je treba, se delajte
Seveda se ob otrokovem izbruhu jeze v sebi počutite grozno: ste osramočeni, jezni in frustrirani. A poskusite si reči: “Ne bom se odzvala/odzval na te občutke, saj to ne bo rešilo moje težave.” Z drugimi besedami, na začetku vam ni treba biti resnično mirni. Počutili se boste neprijetno, a pomembneje je, kaj boste naredili s temi občutki.
5. Opomnite se, da je vaša naloga učenje otroka
Na površju izgleda, da se otrok želi prepustiti jezi, vendar želi v resnici dobiti zagotovilo, da so poleg njega močni starši. Otroci želijo vedeti, da so njihovi starši trdni in močni ter ljudje, ki stojijo za svojimi besedami. Ne želijo staršev, ki se v krizi zdrobijo in razpadejo. Želijo, da so starši njihovo sidro, da se ne utopijo.
Starejšega otroka naučite samoopazovanja, kar mu bo pomagalo, da se izogne sprožilcem jeze. Vir: paradigmmalibu.com
6. Bodite sočutni
Če je otrokov izbruh jeze upravičen, mu lahko rečete: “Vem, da si zelo razburjen, saj razumem, da si hotel danes dobiti to video igrico.” Če smo empatični, se ljudje odprejo in nas poslušajo – če nismo, pa si že na začetku zapremo vse možnosti za to.
Ni treba porabiti ogromno časa za brskanje po otrokovih čustvih, dovolj so že vaš ton glasu, pogled ali sočutna beseda, ki bodo pomagali pomiriti navidez še tako nevzdržno situacijo.
Pripravila: Tanja Žuvela
Uvodna fotografija: Focus on the family
