Materin nos je izjemno občutljiv na spremembe vonja njenih potomcev in lahko celo zazna puberteto. Pojav, ki daje nov pomen besedni zvezi “smrdeči najstniki”, bi lahko igral ključno vlogo pri krepitvi družinskih odnosov, pravijo psihologi.
Dobro znano je dejstvo, da dojenčki prijetno dišijo svojim materam. Nedavne raziskave so ugotovile, da vonj po dojenčku pomaga ženskam pri spopadanju s težavnimi prvimi meseci materinstva. Japonska študija je pokazala, da se s porodom spremenijo ženski možgani, tako da vonj po dojenčku sproži tisti del, ki nas ohranja racionalne, premišljene in skrbne. Kanadski znanstveniki pa so v svoji raziskavi ugotovili, da otroški vonj dviguje tudi raven dopamina v možganih.
Dojenčkov telesni vonj vpliva na del materinih možganov, odgovoren za skrbnost in nego.
Kljub temu da se vonj v najstniških letih spremeni, do zdaj ni bilo znano, koliko to vpliva na spremembo občutka navezanosti med materjo in otrokom. Nemški raziskovalci so prosili 164 mater, da povohajo vzorce vonja, ki so vključevali vonj njihovega lastnega otroka in štirih neznanih otrok, od novorojenčka do 18-letnika, ki so se ujemali s spolom njihovega otroka. Vzorci so bili sestavljeni iz bombažnih majic in oblačil, v katerih so otroci spali eno noč.
V splošnem so matere preko telesnega vonja ugotovile razvojni status otroka v 64 odstotkih. Ključnega pomena pa je, da so bili prijetnejši vonji ponavadi razvrščeni kot predpubertetni, tudi če so pripadali starejšim otrokom. Močnejši telesni vonji so bili opredeljeni kot pubertetni.
Narava je poskrbela, da se nam v puberteti spremeni telesni vonj. To je obdobje, ko postajamo samostojnejši.
Vodja študije dr. Laura Schafer s Tehniške univerze v Dresdnu je dejala: “Ta študija razkriva, da so otrokove telesne vonjave pomemben dejavnik, ki vpliva na odnos med materjo in otrokom, in nakazuje, kako pomemben je za naklonjenost in skrb. Študija kaže, da infantilni telesni vonji lahko okrepijo ljubezen do otroka v ključnih obdobjih povezovanja.”
Dodala je, da bi lahko odziv na vonjave najstnikov “razlagali kot mehanizem za odcepitev, ko otrok postane bolj neodvisen in se loči od starševske nege.” Študija je sledila predhodnim poskusom iste skupine, ko je bilo ugotovljeno, da so bili nevronski odzivi na dojenčkov vonj podobni rezultatom drugih možganskih raziskav, kjer se je testiralo odzive na simpatičnost obraza.
Pripravila: Tanja Žuvela
Vse fotografije, vključno z uvodno: Pexels
