Ne morete spati, ker k vam v posteljo vsako noč zleze otrok, ki ne želi spati sam, vi pa dobesedno molite za samo eno noč mirnega spanca? Nikakor ne morete pripraviti otroka do tega, da bi začel spati sam? Če je tako, imamo za vas super načrt!
Vsakega med nami na spanje vežejo določene asociacije. Odrasli morda pred spanjem preberemo nekaj vrstic knjige ali se namestimo na svoji najljubši blazini. Otroci se pogosto navadijo na to, da lahko zaspijo samo, če je v bližini kdo od staršev. Otroci takšno asociacijo pogosto oblikujejo v zgodnjem otroštvu, lahko pa se pojavi tudi po družinskih počitnicah.
Je situacija pri vas doma podobna? Vir: theparentbible.com
Otrok ponoči v resnici ne potrebuje starša. Učenje samostojnega spanja je pomembno zato, da se otrok nauči, da je varen tudi, ko je sam, saj se zaveda, da sta starša v sosednji sobi. Otroku lahko z naslednjimi nežnimi vzpodbudami pomagamo pri tem, da začne spati sam.
1. Odstranite motnje. Ustvarite ugodno okolje za spanje v otroški sobi. Iz nje odstranite televizijo, računalnik in druge elektronske naprave. Asociacije na video igre, ki jih sprožajo tovrstne naprave, in svetloba računalniškega zaslona močno otežujejo spanje.
2. Vzpostavite spalno rutino. Po tuširanju naj otrok obleče pižamo in umije zobe, nato pa naj sledi poslušanje pravljice za lahko noč. Predvidljiva rutina pred spanjem psihološko pripravi otroka na odhod v posteljo in pomaga zmanjšati njegovo nočno anksioznost.
Branje pravljice lahko postane del rutine pred spanjem. Vir: scarymommy.com
3. Zmanjšajte svojo prisotnost. Sobo zapustite, preden otrok zaspi – tako ne bo odvisen od vaše prisotnosti. Če ostanete z njim v istem prostoru, ne ležite v njegovi postelji, ampak se usedite na stol poleg postelje in se vsako noč premaknite malce dlje. Na tak način boste postopno zmanjšali otrokovo odvisnost od vas. Če otrok protestira in vas želi v postelji, mu odvrnite, da vam je udobneje na stolu.
4. Vzpostavite občutek varnosti. Čeprav vas ne bo v sobi z otrokom, pomirite njegove strahove pred vašo odsotnostjo ali pošastjo pod njegovo posteljo. V sobo postavite pomirjujoče elemente, ki delujejo kot dodatna prisotnost: to so lahko igrača, odeja ali celo akvarij z zlato ribico.
5. Ne hitite. Veliko staršev uspava otroka in mu nato obljubi, da ga bodo v kratkem prišli pogledat. Držite svojo obljubo, vendar vsakič počakajte dlje – v tem času bo otrok najverjetneje zaspal. Začnite s 5- do 10-minutnim intervalom čakanja – če pridete prej, bo otrok zagotovo še buden, če pridete kasneje, pa lahko postane anksiozen in razburjen, kar še dodatno poslabša situacijo.
Pri spanju mu lahko pomaga pomirjujoč predmet, kot je medvedek. Vir: zeenews.india.com
6. Bodite konsistentni. Če otrok zleze v vašo posteljo sredi noči, ga pospremite nazaj v njegovo sobo – brez pretirane interakcije. Ob tem mu povejte, da mora ostati v postelji. To storite vsakokrat, ko pride k vam, saj ga s tem naučite večje vztrajnosti, da ostane v svoji postelji. Če boste konsistentni, bo otrok v prihodnje dvakrat premislil, preden bi šel k vam v sobo, saj bo vedel, kaj sledi.
7. Nagradite ga za uspeh. Po uspešni noči, ko je otrok sam prespal v sobi, ne da bi vas budil, ga nagradite – dovolite mu, da sam izbere žitarice za zajtrk ali oblačila za prihodnji dan. S tem mu boste pomagali povezati zaželeno obnašanje z nagrado.
Pripravila: Tanja Žuvela
Uvodna fotografija: Pinterest
