Odrasli se pogosto ujamemo v črno-belo razmišljanje in tako gledamo tudi na svoje otroke. Jamramo o tem, kako nespoštljiva je današnja mladina, in popolnoma spregledamo trenutke, v katerih si njihovo obnašanje zasluži pohvalo.
Samo, če se znebimo negativnega razmišljanja in otroku prenehamo pošiljati nenehna negativna sporočila (“Nikoli ne narediš ničesar prav!”, “Spet ne poslušaš!”), mu lahko pomagamo, da postane spoštljiv in pridobimo njegovo zaupanje. Tukaj je nekaj nasvetov, ki vam bodo pomagali na tej poti.
1. Razumite otrokovo razvojno stopnjo
Otroški možgani, ki so še v razvoju, so egocentrični in skoncentrirani nase. V začetni fazi so povezave v otrokovih možganih še zelo nerazvite, zato se njegov um takrat zanaša na amigdalo, ki je bolj čustvena in impulzivna. Zato otroku nikar ne očitajte, da misli samo nase, in od njega ne pričakujete obnašanja, podobnega odraslemu.
Kako bi se sami počutili, če bi vas nekdo nenehno grajal?
2. Vzemite jih za to, kar so
Otroci se ne spopadajo toliko z zunanjim svetom (položnice, služba, kredit in opravki), koliko imajo dela s svojim lastnim, notranjim svetom. Ob tem pa se soočajo z nenehnimi družbenimi pritiski, naj bodo dobri, pametni in uspešni. Vsi ti občutki jih lahko tako močno preplavijo, da se znajdejo v stanju anksioznosti.
Imejte v mislih, da so otrokove težave prav toliko resnične, kolikor so resnične vaše, “odrasle” težave. Zato bodite sočutni do otrokovih notranjih bojev in pridobili boste njegovo zaupanje.
3. Priznajte svoje napake
Sočutje najprej razvijemo prek svojih lastnih napak (če smo se iz njih česa naučili). Zato je prvi korak ta, da spoznate, da ste v življenju že naredili napake. Otroku povejte, kje ste zamočili, kdaj ste ravnali nepremišljeno ali nespoštljivo (v odnosu do otroka in do drugih). Povejte mu, kako ste te napake občutili takrat in kako se njih počutite zdaj.
Kaj pa, ko je nekdo z vami grdo ravnal? Kako ste se takrat počutili? Ste mu odpustili? Otroku dajte vedeti, da ste tudi vi človek in ne morete vedno vsega narediti prav.
Otrokovi možgani so bolj impulzivni in skoncentrirani nase – sprejmite to, da se še razvijajo.
4. Ujemite jih, ko delajo nekaj dobrega
Predstavljajte si, kako bi se počutili, če bi bili ne glede na svoj trud vedno deležni le kritike in kazanja s prstom na to, česar niste opravili dobro. Sedaj pa si predstavljajte, da bi vsakič, ko bi se obrnili okrog, slišali nekoga, ki vam pravi: “To si odlično naredil/-a! Če nadaljuješ s tem obnašanjem, ne boš več storil/-a napake, ki si jo prej.”
Človeka, ki bi vam dajal tovrstne spodbude, ne bi samo bolj spoštovali, ampak bi naredili marsikaj, da bi mu ugodili. Prav tak pristop je idealen, da otroke spodbudite k obnašanju, ki ga želite (in istočasno pridobite njihovo spoštovanje).
5. Postavite ustrezne posledice
Če se vam vaš dvanajstlenik ne oglasi na telefon in je zato deležen kazni, se bo iz tega naučil samo to, da lahko tisti, ki so večji in močnejši, sodijo o tem, kar je “prav” ali “narobe” (ne glede na to, ali se to sklada z njegovimi vrednotami ali ne).
Prav tako se bo iz tega naučil to, da želi biti ali ta “močnejši in večji”, ali pa njemu pokoren in podložen, da bi se počutil varno. Z drugimi besedami, znašel so bo v nenehnem strahu. Zato premislite o posledicah, ki jih kazni, take ali drugačne, puščajo na vašem otroku.
Pripravila: Tanja Žuvela
Vse fotografije, vključno z uvodno: Pexels
