Pri pandemijah se različne države odzivajo na različne načine. Medtem ko lahko nekje nemudoma uvedejo karanteno, drugod uporabljajo ohlapnejše prijeme. V nekaterih primerih državni voditelji, ki “pretirano reagirajo”, s tem dejansko sprejemajo inteligentne odločitve. Izbruhi pandemij imajo zato od države do države lahko zelo različne izide.
Nekatere najhujše pandemije v zgodovini človeštva so vzele na milijone življenj. Kakšne lekcije smo se naučili iz teh groznih dogodkov?
1. Antoninska kuga (165 n. š.)
Zaradi antoninske kuge je v 2. stoletju umrlo več kot 5 milijonov ljudi in celotna rimska vojska. Ta bolezen je bila, čeprav naj bi šlo za ošpice ali črne koze, neznanega izvora. Edino, kar vemo je, da so rimski vojaki prinesli bolezen iz Mezopotamije in okužili ogromno prebivalcev Egipta, Grčije in Italije. Kuga je bila znana tudi kot galenska kuga in je ena prvih pandemij, zabeleženih v zgodovini.
Francoski slikar Jules-Élie Delaunay je upodobil angela smrti, ki kosi med antoninsko kugo v Rimu. Vir: en.wikipedia.org
2. Bubonska kuga
Ta zahrbtna kuga se je zgodila večkrat v zgodovini – najprej med letoma 541 in 542 n. š. Bubonska kuga je divjala po Bizantinskem cesarstvu in pristaniških mestih vzdolž Sredozemlja. Danes mislimo, da je ta prvi incident kuge v enem letu ubil skoraj polovico prebivalcev Evrope. Če to prevedemo v številke, je to bilo 5000 smrti na dan.
3. Črna smrt (1346-1353)
Drugi napad bubonske kuge, znane tudi kot črna smrt in velika londonska kuga, je v evropskih državah ubil še več ljudi. Menijo, da so bolhe, ki prenašajo virus, potovale na podganah na ladjah na poti iz Azije v Evropo. V času kuge, ki je trajala sedem let, je bilo med 75 in 200 milijonov smrtnih žrtev.
Španska gripa je vzela predvsem življenja zdravih ljudi. Vir: en.wikipedia.org
4. Pandemija kolere (1852-1860)
Obstaja šest ločenih epizod kolere, toda tretja je bila najhujša. Ugotovili so, da ta pandemija izvira iz vodnih sistemov. Bolezen se je začela v Indiji in se je razširila po Aziji, Evropi, Afriki in Severni Ameriki. Preden je kolera končala s svojim napadom, je vzela življenja najmanj milijona ljudi.
5. Pandemija španske gripe (1918-1920)
V zgodovini je bilo pet različnih pandemij gripe. Vsaka je napadla različne vrste žrtev. Gripa se je prvič pojavila leta 1889, epidemija pa se nadaljuje še danes.
Druga pandemija gripe se je nekoliko razlikovala od prve in sprva so menili, da prihaja od prašičev. Medtem ko je prvi izbruh zahteval večino življenj mladih, starejših ali ljudi šibkejšega zdravja, je drugi napad ciljal na zdrave ljudi brez predhodnega bolezenskega stanja, med mladimi in starejšimi pa je bilo manj žrtev.
Stopnja umrljivosti te pandemije je bila 20 % in zahtevala med 20 in 50 milijonov življenj.
Ostanimo doma, da zaščitimo sebe in druge. Vir: unsplash.com
Kaj se lahko naučimo?
Najhujše pandemije v zgodovini bi nas morale naučiti, da ostajamo znotraj svojih domov in se socialno distanciramo. Bodimo pametni in v karanteni, skrbimo za higieno in zdravje ter naučimo tudi ostale, da delajo enako.
V današnjem času, ko nam je tehnologija na dosegu roke, namesto bolezni širimo pozitivno motivacijo in druge učimo iz varnega zavetja svojih domov. Uporabimo svojo pamet za premagovanje novega koronavirusa. Tak pristop je veliko boljši, kot če pandemijo obravnavamo kot zaroto.
Vzemite pandemijo resno, da se zgodovina ne ponovi. Hvala vam.
Pripravila: Tanja Žuvela
Uvodna fotografija: Unsplash
